Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2024/25.
Vabljeni na tretje letošnje predavanje "Meduze in rebrače v slovenskem morju", ki ga bo izvedel Kevin Rečnik, UP FAMNIT, v sredo, 11. decembra 2024, ob 19.00, prek videokonferenčne povezave ZOOM.
Vabljeni, da se nam ponovno pridružite!
“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”
Biološki večeri v študijskem letu 2020/21
natisniBOGASTVO IN VAROVANJE SLOVENSKEGA PODZEMNEGA ŽIVALSTVAna vrh
Trinajsti biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Bogastvo in varovanje slovenskega podzemnega živalstva« je izvedel Teo Delić. Predavanje se je odvilo v sredo, 26. 5. 2021, ONLINE.
O predavanju: Predavanje je bilo vključeno v sklop famnitovih ENGREEN bioloških večerov, znotraj katerih je bilo poskrbljeno za dvojezičnost, promocijo, objavo posnetka, ter ustrezen prenos informacij o pomenu zelene infrastrukture in njenih elementov širši publiki na projektnem območju. Vsebinski del predavanja pa je bil pripravljen in izveden v okviru projekta Za Kras.
Raziskovanje »jamske biologije« ima prav posebno mesto v zgodovini jamarstva v Sloveniji. Prav na našem ozemlju so se raziskovalci, ob odkritjih prvih jamskih živali, močerila in drobnovratnika, začeli zavedati, da življenje obstaja tudi v sicer negostoljubnem podzemlju. Na našem ozemlju se je začela speleobiologija - veda o biologiji podzemnih habitatov. Do danes je v bilo v Sloveniji odkritih in znanstveno opisanih več sto podzemnih vrst. A tu še ni konca, saj nove vrste odkrivamo na letni ravni.
Toda, ni vse tako rožnato kot se zdi na prvi pogled. Tako podzemne živali, kot tudi njihova življenjska okolja, niso neodvisni od našega delovanja na površju – ljudje s svojimi dejavnostmi pogosto izpostavljamo podzemne živali različnim negativnim vplivov, ki lahko ogrozijo tudi njihov obstoj. Zaradi izjemnega pomena raznolikosti podzemnih živali, po bogastvu katerih je Slovenija celo v samem svetovnem vrhu, smo primorani to bogastvo predati zanamcem.
O predavatelju: Teo Delić (Split, 1986), skupina za speleobiologijo, Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. Kot zapriseženi zaljubljenec v pokrajine Mediterana, le tem posveča tudi velik del svojega raziskovalnega dela (delo v okviru projekta Za Kras). Le s to razliko, da ga še bolj kot površje privlačijo, očesu nevidne, globine podzemlja ter posebnosti življenja v kraških jamah. V svojem delu se ukvarja z različnimi nivoji raziskovanja na področju speleobiologije, vede o biologiji podzemnih habitatov, ki vključujejo favnistiko, ekologijo, filogenijo in biogeografijo Dinarskih troglobiontov, to je na življenje v podzemlju prilagojenih organizmov.
Teo Delić
Aphenopidius treulandi Monolistra bolei
BIODIVERZITETA – PREVEČ RESNO, DA BI SE HECALIna vrh
Dvanajsti biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Biodiverziteta – preveč resno, da bi se hecali« je izvedel dr. Davorin Tome. Predavanje se je odvilo v sredo, 12. 5. 2021, ONLINE.
O predavanju: Predavanje »Biodiverziteta – preveč resno, da bi se hecali« je nastalo v okviru LIFE projekta NATURAVIVA, ki ga na Nacionalnem inštitutu za biologijo vodijo s še devetimi partnerji. Namen projekta je med ljudmi razširiti glas o tem, kaj je biodiverziteta, o tem, da je ogrožena in da je ključnega pomena za naše preživetje. Vseh treh stvari smo se na predavanju dotaknili, obenem pa pokazali tudi nekaj izzivov s katerimi se naravovarstveniki, ki želijo biodiverziteto ohraniti funkcionalno, pri svojem delu srečujejo. »Spoler alert« - največji izziv je ljudi prepričati, da ti prisluhnejo.
O predavatelju: Dr. Davorin Tome se je rodil 1962 v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral na Biotehniški fakulteti, oddelek za biologijo in kasneje na isti univerzi tudi doktoriral. Zaposlen je na Nacionalnem inštitutu za biologijo kot znanstveni svetnik. Raziskovalno se ukvarja z ekologijo ptic, v zadnjem času pa tudi z izzivom poljudnega predstavljanja ogroženosti biodiverzitete in pomena biodiverzitete za ohranjanje kvalitete našega načina življenja.
V prostem času naravo tudi fotografira, izbrane fotografije lahko pogledate tukaj.
GENETICS AND EPIGENETICS
THE PARTNERS IN RESOLVING THE GENETIC RISK OF HUMAN COMPLEX DISEASESna vrh
Enajsti biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Genetics and epigenetics: The partners in resolving the genetic risk of human complex diseases« je izvedla Dr. Mojca Frank Bertoncelj. Predavanje se je odvilo v sredo, 14. 4. 2021, ONLINE.
About the lecture: Genetic regions carrying the risk variants for complex diseases, like rheumatoid arthritis, map largely to the noncoding genome. Many of these regions are regulatory in nature and can enhance or inhibit the expression of the nearby or distant (via chromatin looping) target genes. In this way, the effects of the “noncoding” genetic risk variants can translate into changes of the cell’s phenotype. Activities of regulatory regions and their target genes are commonly cell-type specific. Besides, enhancers and inhibitory regions differ in their 3D chromatin structure and epigenetic landscape. By mapping chromatin states, epigenetic marks and 3D chromatin interactions to the genome of disease relevant cell types, we can functionally annotate the genomic risk regions, identify their target genes and determine cell types that carry the genetic risk. Lymphocytes T have long been known as the only cell types attributing significantly to heritability of rheumatoid arthritis. In this lecture, dr. Frank Bertoncelj showed that the resident stromal cells of a joint, specifically the fibroblast-like synoviocytes, notably contribute to heritability of rheumatoid arthritis. Dr. Frank introduced fibroblast-like synoviocytes, their functional diversity and their roles in rheumatoid arthritis. She showed how the integration of genetic and epigenetic knowledge leads to identification of key genetic risk variants in disease-relevant cells defining heritability of complex diseases. Additionally, she exemplified, how we can study these regions functionally by using the genome editing tools such as CRISPR Cas.
About the lecturer: Dr. Mojca Frank Bertoncelj is a doctor of medicine with a doctorate in Biomedicine from University of Ljubljana. She is a member and collaborator of the national research program Systemic Autoimmune Diseases at the University Medical Center Ljubljana. Since 2011 she has been employed at the University of Zurich / University Hospital Zurich, where she conducts independent research with special emphasis on functional genomics, epigenomics, non-coding RNA, single-cell transcriptomics, JAK STAT signaling and stromal cell biology in rheumatoid arthritis. She has received several international research awards, including the prestigious Walter-Siegenthaler Medaille and Silber 2018, for her research on the susceptibility of certain joints to the development of different types of arthritis. She has research collaborations with leading European laboratories in the field of stromal cell biology and arthritis genetics and is a reviewer for scientific journals, including Nature Communications, Nature Reviews Rheumatology and Annals of Rheumatic Diseases. Dr. Frank publishes articles in high impact journals, including Science Signaling, Nature Reviews and Rheumatology, Nature Communications, and Annals of Rheumatic Diseases.
GENETSKI VIDIKI SARKOPENIJEna vrh
Deseti biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Genetski vidiki sarkopenije« je izvedla Felicita Urzi. Predavanje se je odvilo v sredo, 31. 3. 2021, ONLINE.
O predavanju: Naraščanje števila starejših odraslih je pomemben svetovni demografski trend 21. stoletja. Opazno se zvišuje število potrebnih postelj in stroškov za dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše občane, najverjetneje zaradi zmanjšanih funkcijskih telesnih zmogljivosti starejših. Med vzroki za poslabšanje funkcijskih telesnih zmogljivosti uvrščamo tudi »sarkopenijo«. Od leta 2018 je tudi uradno priznana kot mišična bolezen s kodeksom za diagnostiko ICD-10-MC. Po splošni oceni znanstvenih raziskav je sarkopenija prisotna v približno 10% svetovne populacije. V populaciji starejših odraslih v dolgotrajni oskrbi, je razširjenost še višja in lahko predstavlja 37,2%. Sarkopenija predstavlja dejavnik tveganja za padce in zlome, slabšo mobilnost, oslabljeno sposobnost za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, izgubo neodvisnosti ali potrebo po dolgotrajni oskrbi, povezana je tudi s kognitivnim upadom in kroničnimi boleznimi. Predlagani so bili številni vzroki za nastanek sarkopenije, med katerimi so pogosto vključeni notranji (upad števila motoričnih nevronov, zmanjšanje števila hitrih vlaken tipa II, vnetje in oksidativni stress ali neustrezna regeneracija mišic) in zunanji dejavniki (neustrezna prehrana in sedentaren življenjski slog). Obenem so nekatere študije poudarile pomembnost genetske nagnjenosti, ki je povezana s skupnim genetskim polimorfizmom v populaciji.
O predavateljici: Felicita Urzi je zaposlena na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, kot asistentka pri predmetih kemija, biokemija in ekotoksikologija. Svojo raziskovalno pot je začela na področju Kineziologije, kjer je tudi nadaljevala z doktorskim študijem. V doktoratu se osredotoča na različne vidike sarkopenije, od prepoznavanja bolezni do njenih genetskih vidikov. Na oddeleku za biodiverziteto, UP FAMNIT, raziskovalno sodeluje s skupino molekularnih biologov, na področju varstvene genetike.
IZ NEMIRNIH STEN KRAŠKEGA ROBAna vrh
Deveti biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Iz nemirnih sten Kraškega roba« je izvedel dr. Boštjan Surina. Predavanje se je odvilo v sredo, 24. 3. 2021, ONLINE.
O predavanju: Življenje na Zemlji je v teku štirih milijard let doživelo vsaj šest velikih izumiranj in znanstveniki štejejo, da je več kot 99 % vseh vrst organizov, ki so kdajkoli živeli na Zemlji, izumrlo. Čeprav se Zemlja danes ponovno nahaja v krizi biotske pestrosti, sedanje krize ne gre primerjati s tistimi iz preteklosti. Dogaja pa se prvič, da na takšno krizo precej vpliva ena sama živalska vrsta, in sicer človeška. Človek s svojo aktivnostjo pomembno zaznamuje prostor in zveni paradoksalno, da ga na suhih kraških travnikih, ki jih je sam oblikoval skozi stoletja, danes pogrešamo, v skalnih razpokah prepadnih in nedostopnih sten, kjer ga do nedavnega še ni bilo, pa lahko na naravo deluje zelo moteče. Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii March.) je ena tistih rastlinskih vrst, ki jo je delovanje človeka zelo prizadelo, jo pa obenem ogrožajo tudi povsem naravni procesi. V predavanju smo predstavili rezultate nedavnih raziskav, ki smo jih izvedli v luči varovanja te ozko endemične in ogrožene vrste.
O predavatelju: Dr. Boštjan Surina svoje raziskave usmerja v razumevanje raznolikosti cvetnic v času na širšem območju Sredozemlja. Probleme nastajanja in vzdrževanja reprodukcijskih barier med posameznimi razvojnimi linijami cvetnic raziskuje s pomočjo klasičnih in modernejših, molekularno-genetskih metod. Na Famnitu deluje kot predavatelj na področjih sistematike, ekologije in reprodukcijske biologije rastlin, kot kustos za botaniko pa v Prirodoslovnem muzeju Rijeka.
OKOLJSKA KRIZA, COVID-19 IN PERSPEKTIVE BIODIVERZITETE V 21. STOLETJU
»NIKOLI NE SMEMO PUSTITI, DA GRE DOBRA KRIZA V NIČ«
(W. CHURCHILL)na vrh
Dodatni biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Okoljska kriza, Covid-19 in perspektive biodiverzitete v 21. stoletju: »Nikoli ne smemo pustiti, da gre dobra kriza v nič« (W. Churchill)« je izvedel dr. Bojan Lazar. Predavanje se je odvilo v sredo, 10. 3. 2021, ONLINE.
O predavanju: Svetovne vlade so na 10. srečanju članic Konvencije o biološki raznovrstnosti, kot odgovor na globalno krizo biodiverzitete, oktobra 2010 sprejele Strateški načrt za biotsko raznovrstnost in 20 Aichi ciljev za varstvo biodiverziteteze za obdobje 2011–2020, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila kot »desetletje biodiverzitete«. Leto 2020 se je zaključilo - kako smo smo bili po koncu desetletja biodiverzitete uspešni v izpolnjevanju ciljev, ki smo si jih zastavili?
Biodiverzitetna in klimatska kriza sta del globalne okoljske krize. Pandemija COVID-19 je zaznamovala 2020 in povzročila do pred kratkim nepojemljive spremembe našega vsakdanjega življenja in obnašanja. Vendar vprašanje pa je: ali je to res največja grožnja, s katero se sooča človeštvo? Nas je kriza zadnjega leta karkoli naučila? Winston Churchill je zapisal: »nikoli ne smemo pustiti, da gre dobra kriza v nič« in res, številni pozitivni družbeni premiki so se zgodili prav v kriznih obdobjih. Bomo dovolj modri in izkoristili edinstveno priložnost, da poskusimo s preudarnim osebnim vedenjem in pametnimi ukrepi rešiti dve krizi na en mah? Kakšna je odgovornost posameznika? Kako lahko prispevamo k ohranjanju biodiverzitete in reševanju okoljske krize ter zakaj je varstvena biologija kritična veda 21. stoletja, so samo nekatere od tem o katerih je bilo govora na predavanju.
O predavatelju: Dr. Bojan Lazar je morski varstveni biolog in strokovnjak za ekologijo in varstvo velikih morskih vretenčarjev. Predavatelj je na prvostopenjskem študijskem programu »Varstvena biologija« ter vodja modula Varstvo morja drugostopenjskega študijskega programa »Varstvo narave« na Oddeleku za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerza na Primorskem.
Več o predavatelju: https://www.famnit.upr.si/sl/zaposleni-in-sodelavci/bojan.lazar/.
DELFINI V TRŽAŠKEM ZALIVU
RAZISKOVANJE, VARSTVO IN PRESENETLJIVA SPOZNANJAna vrh
Osmi biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Delfini v Tržaškem zalivu: Raziskovanje, varstvo in presenetljiva spoznanja« je izvedel Tilen Genov. Predavanje se je odvilo v sredo, 3. 3. 2021, ONLINE.
O predavanju: Delfini so zelo drugačni od nas, a so nam vendarle v marsičem zelo podobni. Čeprav na prvi pogled spominjajo na ribe, so bolj sorodni ljudem kot ribam. Ta inteligentna bitja so pomemben del morskih ekosistemov, a še razmeroma nedolgo nazaj sploh nismo vedeli, da jih imamo tudi pri nas, pred lastnim pragom. V predavanju je Tilen Genov predstavil življenje delfinov v Tržaškem zalivu, raziskovalne metode za njihovo preučevanje, grožnje, s katerimi se soočajo, ter nekatera zanimiva in nepričakovana spoznanja. Spoznali smo kako je povsem neznana populacija delfinov postala ena izmed bolje preučenih v celotnem Sredozemlju, ter zakaj jo je vredno varovati.
O predavatelju: Tilen Genov je morski biolog, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem morskih sesalcev in varstvom morja. Je ustanovitelj in predsednik društva Morigenos - slovenskega društva za morske sesalce, asistent na Oddelku za biodiverziteto UP FAMNIT ter doktorski študent na Univerzi St Andrews v Veliki Britaniji. Z raziskovanjem morskih sesalcev se ukvarja več kot 20 let, preučeval pa jih je med drugim v Sredozemskem, Rdečem, Arabskem in Severnem morju, ter v Atlantskem in Indijskem oceanu. Njegova področja dela so predvsem preučevanje velikosti in dinamike populacij kitov in delfinov, prostorsko modeliranje, analize socialne strukture ter vplivi človeških aktivnosti na morske sesalce. Je slovenski predstavnik Evropskega združenja za kite in delfine ter član različnih delovnih teles kot je npr. Skupina strokovnjakov za kite pri Mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN Cetacean Specialist Group).
POMEMBNOST VODNIH ZAJETIJ NA KRASUna vrh
Sedmi biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Pomembnost vodnih zajetij na Krasu« je izvedla Gaia Fior. Predavanje se je odvilo v sredo, 24. 2. 2021, ONLINE.
O predavanju: Voda je bila v kraškem okolju vedno najdragocenejša dobrina. Za poselitev tega območja je moral človek ustvariti različne vrste vodnih zajetij in jih stalno vzdrževati. To skrb je lokalna skupnost opustila, ko so tudi na to območje napeljali vodovod. Vendar so sčasoma ta vodna zajetja postala izjemno pomembna tako za napajanje prostoživečih živali kot tudi za razmnoževanje različnih vrst dvoživk. V predavanju smo si ogledali vrste vodnih zbiralnikov in njihovo razširjenost na Tržaškem Krasu ter tamkajšnjo rastlinstvo in živalstvo.
O predavateljici: Gaia Fior je diplomirala iz naravoslovnih znanosti in se ukvarja z naravovarstvom in znanstvenim komuniciranjem. Kot samostojna sodelavka se povezuje z institucijami v Furlaniji Julijski krajini pri nalogah monitoringa herpetofavne in upravljanja ter obnove majhnih vodnih zajetij in posledično avtohtonega rastlinstva in živalstva. Od leta 2015 je sodelavka zadruge Rogos, kjer se ukvarja s poučevanjem in razširjanjem informacij v različnih zavarovanih območjih. Od leta 2010 je znanstvena svetovalka pri prostovoljnem društvu varuhov kalov Društvu za zaščito ribnikov in mokrišč v Furlaniji Julijski krajini (Tutori Stagni e Zone Umide del FVG).
SODOBNI IZZIVI VARSTVA VELIKE UHARICE V SLOVENIJIna vrh
Šesti biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Sodobni izzivi varstva velike uharice v Sloveniji« je izvedel Tomaž Mihelič. Predavanje se je odvilo v sredo, 10. 2. 2021, ONLINE.
O predavanju: Številčnost velike uharice v Sloveniji redno spremljamo že od leta 1999. Za uspešno varstvo pa seveda samo štetje ni dovolj. V primeru dolgoživih organizmov, kot je velika uharica, je lahko vrsta na območju prisotna še dolgo po tem, ko se ne razmnožuje več uspešno. Dejavniki ogrožanja velikokrat nastopijo bistveno prej, preden vrsta izgine in samo ciljne raziskave nam jih pomagajo odkrivati preden vrsta utrpi resne varstvene posledice. Pri veliki uharici so strokovnjaki začeli z individualnimi popisi slovenske populacije, ki so jih zaradi obsega nadgradili v skupinske popise in varuhe individualnih gnezd (https://uharica.ptice.si/). V zadnjem času pa s pomočjo telemetrije odkrivajo problematične daljnovode, ki so se izkazali za pomembno grožnjo vrsti in jih saniramo. Na predavanju je bilo poleg varstvene problematike in možnosti individualnega vključevanja vanjo predstavljeno tudi najbolj skrito življenje velike uharice, ki nam ga razkriva telemetrija in žive kamere na gnezdih.
O predavatelju: Tomaž Mihelič je varstveni ornitolog na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Bil je glavni koordinator novega Atlasa ptic Slovenije (https://www.ptice.si/atlas/) in organizator številnih skupinskih popisov po vsej Sloveniji. Trenutno se aktivno ukvarja z reševanjem varstvene problematike velike uharice na Krasu znotraj kohezijskega projekta Za Kras in varstvu divjega petelina in belke v Triglavskem narodnem parku skozi kohezijski projekt Vrh Julijcev. Njegovo področje dela so predvsem gorske in gozdne vrste ptic, ter vrste skalnih ostenij. Ukvarja se z raziskavami vpliva energetskih objektov (vetrne elektrarne in daljnovodi) na ptice. Vodi številne telemetrične raziskave ptic, v zadnjem času predvsem velike uharice na Krasu, divjega petelina v Triglavskem narodnem parku in sokola selca po vsej Sloveniji.
RASTLINE SO MI POVEDALEna vrh
Peti biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Rastline so mi povedale« je izvedel dr. Peter Glasnović. Predavanje se je odvilo v sredo, 27. 1. 2021, ONLINE.
O predavanju: Rastlinstvo slovenske Istre je pestro in zanimivo, saj odseva vse okoljsko-geografske značilnosti tega območja, na prepihu med Sredozemljem in srednjo Evropo. Pestra in živahna je tudi zgodovina tega prostora, ki je zaznamovala podobo rastlinskega pokrova pri nas. Predavatelj nas je popeljal v rastlinski svet slovenske Istre skozi zgodovino njene preobrazbe.
O predavatelju: Dr. Peter Glasnović deluje na UP FAMNIT kot učitelj in raziskovalec. Njegov interes je osredotočen na raziskovanje rastlinske pestrosti slovenskega primorja, rastlinske biologije ter vzorcev biotske pestrosti Sredozemlja in Balkanskega polotoka. V raziskovalne in pedagoške dejavnosti pogosto vključuje prostorska orodja in analize.
PSIHOLOŠKI UČINKI OKOLJSKIH SPREMEMB
VPLIV POMANJKANJA VODE NA MENTALNO ZDRAVJEna vrh
Četrti biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Psihološki učinki okoljskih sprememb: Vpliv pomanjkanja vode na mentalno zdravje« je izvedla dr. Maja Ženko. Predavanje se je odvilo v sredo, 13. 1. 2021, ONLINE.
O predavanju: Pomanjkanje varnih virov vode je ena izmed največjih težav, s katerimi se bomo spopadali v tem stoletju, saj bo po ocenah Svetovne zdravstvene organzacije do leta 2050 40% svetovne populacije živelo s kritičnim pomanjkanjem vode. To ni le posledica geografskih značilnosti prizadetih območij, temveč predvsem neustreznih politik upravljanja z vodo, ki izkoriščajo vodne vire v skladu z večjimi kapitalskimi dobički in na račun drugih uporabnikov vode, ki trpijo njeno pomanjkanje ali onesnaženje. Čeprav se je v zadnjih desetletjih pisalo o številnih socialnih in ekonomskih posledicah dostopa do vode na prizadete uporabnike, pa je le malo študij do sedaj raziskovalo povezavo med psihološkim zdravjem in pomanjkanjem vode. Na predavanju so bili predstavljeni izsledki študije opravljene v okolici Urmijskega jezera v Iranu, ki je podobno kot Aralsko jezero, na pragu izsušitve. V študiji so odkrivali učinke pomanjkanja vode na mentalno zdravje okoliških prebivalcev. Pomanjkanje vode namreč preko solastalgije, ekonomskih, družbenih in zdravstvenih posledic pomembno prispeva k razvoju številnih psiholoških motenj.
O predavatelju: Dr. Maja Ženko je doktorica Okoljskih znansti in tehnologije. Doktorat je pridobila na Inštitutu za okoljske znanosti in tehnologijo Avtonomne univerze v Barceloni. Področje njenega raziskovanja je politična ekologija, tekom svojega dela pa je raziskovala predvsem socialne vplive alteracij vodnih tokov, s posebnim poudarkom na vplive na mentalno zdravje ter dostop do vode za etnične manjšine. Njeno delo je bilo objavljeno v več znanstvenih revijah, predstavljeno na mednarodnih strokovnih konferencah, del raziskovanja pa je opravljala na University of Reading v Združenem Kraljestvu.
Več o predavateljici si lahko preberete tukaj, preberete pa si lahko tudi enega izmed njenih prispevkov.
KRAS: OBLJUBLJENA DEŽELA ZA METULJE?na vrh
Tretji biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Kras: obljubljena dežela za metulje?« je izvedel dr. Jure Jugovic. Predavanje se je odvilo v sredo, 16. 12. 2020, ONLINE.
O predavanju: Na Univerzi na Primorskem na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Oddelek za biodiverziteto) že od leta 2011 proučujemo več vidikov ekologije izbranih vrst dnevnih metuljev. Metulji so dobri bioindikatorji, kar pomeni, da se hitro odzivajo na spremembe v okolju, kjer živijo, zato lahko ugotavljamo tudi vpliv raznih stresnih dejavnikov (paša, zaraščanje, požari), ki se odražajo v spremenjeni populacijski strukturi in številčnosti izbranih vrst. V predavanju so bili predstavljeni primeri populacijskih študij izbranih vrst metuljev v povezavi s spremembami v okolju, h katerim pa v veliki meri prispeva človek sam.
O predavatelju: Dr. Jure Jugovic je doktoriral s področja biologije leta 2010 in je trenutno zaposlen kot pedagoško-raziskovalni delavec na Univerzi na Primorskem (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije), kjer poučuje več predmetov s področja zoologije in varstvene biologije. Raziskovalno deluje na področju taksonomije izbranih skupin rakov (Caridea, Asellota) ter ekologije dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera). Je mentor študentom pri izdelavi zaključnih in magistrskih nalog ter aktivno sodeluje na nekaterih študentskih in mednarodnih projektih.
PLAZEČI PREBIVALCI SUHOZIDOV
PRILAGODITVE PLAZILCEV NA ŽIVLJENJE MED SKALAMIna vrh
Drugi biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Plazeči prebivalci suhozidov: Prilagoditve plazilcev na življenje med skalami« je izvedla dr. Anamarija Žagar. Predavanje se je odvilo v četrtek, 3. 12. 2020, ONLINE.
O predavanju: Suhozidi so strukture, ki jih zgradi človek, ko za glavni gradnik uporablja kamne, brez kakršnegakoli veziva. Ker med skalami ostajajo prazni prostori, se tja lahko naselijo številni organizmi, ki so na življenje med skalami prilagojeni (t.i. kamnoljubni organizmi). Med njimi so tudi številne vrste plazilcev. V Sloveniji živi 22 vrst plazlcev, ki jih uvrščamo v tri skupine: kuščarji, kače in želve. Vsi so s svojimi telesnimi prilagoditvami in vedenjem izjemno dobro prilagojeni na kopenski način življenja, saj imajo kožo pokrito s poroženelimi luskami in ploščicami, njihova jajca pa imajo trdno opno (le nekatere vrste so živorodne). Nekatere vrste so še posebej dobro prilagojene na premikanje po skalnati podlagi in dobro plezajo. Za to, da najdejo plen v špranjah so nekatere vrste izredno sploščene. Prilagoditve plazilcev na življenje med skalami so bile glavna nit predavanja, kjer so bile podrobneje predstavljene vrste, ki jih lahko srečamo tudi na suhozidih v Sloveniji.
O predavatelju: Dr. Anamarija Žagar je znanstvena sodelavka na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo in raziskovalka na inštitutu CIBIO InBIO Univerze v Portu na Portugalskem. Trenutno vodi temeljni raziskovalni projekt z naslovom: »WETADAPT - prilagoditveni in plastični potencial fiziologije ektotermov za odzivanje na podnebne spremembe«. Raziskovalno sodeluje tudi pri projektu »GCRESPONSE, A reptile model and 3600 m of altitudinal gradient to infer the ectotherm responses to global change in Portugal«, podprt s strani znanstvene fundacije države Portugalske. Na Nacionalnem inštitutu poleg raziskovanja aktivno sodeluje tudi pri projektu LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja, pri katerem je glavni namen dvigniti zavest o pomenu biodiverzitete za človeka.
BRAZILSKI PANTANAL - ZLOMLJENO SRCE JUŽNE AMERIKE PREUČEVANJE ŽIVLJENJSKIH VZORCEV GOLOLIČNE HOKOJKE (CRAX FASCIOLATA)na vrh
Prvi biološki večer v letu 2020/21 z naslovom »Brazilski Pantanal - zlomljeno srce Južne Amerike Preučevanje življenjskih vzorcev gololične hokojke (Crax fasciolata)« je izvedel Martin Senič. Predavanje se je odvilo v sredo, 18. 11. 2020, ONLINE.
O predavanju: V prvem delu predavanja je bil predstavljen brazilski Pantanal in njegov pomen za marsikatero ogroženo in iz mnogih predelov Brazilije že izginulo vrsto. Na primeru gololične hokojke (Crax fasciolata) je bila predstavljena problematika s katero se soočajo vrste in habitati znotraj največjega tropskega močvirnatega območja, ki je eno izmed zadnjih zatočišč stabilnim populacijam vrst med katerimi sta tudi jaguar in hijacintna ara. Drugi del predavanja so bili predstavljeni izsledki raziskave življenjske zgodovine gololične hokojke (Crax fasciolata), na osnovi podatkov, kateri so bili na območju matogrossenskega Pantanala zbrani s pomočjo kamera pasti. Za zaključek pa smo spregovorili o širši družbeni in okoljski problematiki s katero se vedno bolj intenzivno soočajo območja kot je Pantanal. Problematiki, ki je posledica podnebnih sprememb v kombinaciji z nepremišljenimi človeškimi posegi. Bojazen, da si to območje ne bo nikoli več opomoglo je večja kot kadarkoli prej. K opustošenju pa dodatno prispeva trenutna populistična oblast, katera je glavna zaveznica interesu kapitalistov.
O predavatelju: Martin Senič je raziskovalec na Oddelku za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Trenutno je zaposlen na projektu »ENGREEN - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI«. Raziskovalno sodeluje tudi pri projektu »Sounds of Pantanal – The Pantanal Automated Acoustic Biodiversity Monitoring Program« (INAU / UFMT / CO.BRA). V okviru sodelovanja z Zvezno Univerzo Mato Grosso, Brazilija in tamkajšnjo raziskovalno skupino CO.BRA je pripravil magistrsko nalogo z naslovom: »Analiza vzorcev življenjske zgodovine gololične hokojke (Crax fasciolata) na osnovi podatkov pridobljenih s fotopastmi na območju severnega Pantanala, Brazilija«. Martin Senič predseduje tudi društvu varstvenih biologov – BIODIVA. V zadnjih letih pa kot član nekaterih aktivističnih združenj med drugim pristopa tudi k promociji alternativnih politik za večjo družbeno in okoljsko pravičnost.
Del predavanj je bilo izvedenih v sklopu projekta
Engreen - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI.
