Biološki večeri v študijskem letu 2012/13

MONITORING BIODIVERSITY USING VOLUNTEERS? A LIZARD EXPERIENCE FROM NE SPAINna vrh

Deveti biološki večer v letu 2012/13 z naslovom »Monitoring biodiversity using volunteers? A lizard experience from NE Spain« je izvedel dr. Miguel A. Carretero. Predavanje se je odvilo v sredo, 29. 5. 2013, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). Predavanje je bilo v angleškem jeziku.

O predavanju: Predavatelj je predstavil rezultate sedemletnega monitoringa populacije kuščaric vrst Acanthodactulus erythrurus, Psammodromus algirus in Podarcis liolepis, ki so ga izučeni prostovoljci opravljali na španski plaži “Els Muntanyans”.
 https://www.famnit.upr.si/sl/resources/files/novice/kopertalk2miguel-1.pdf

 

GEOTEHNIČNE RAZMERE V PRISTANIŠČU KOPERna vrh

Osmi biološki večer v letu 2012/13 z naslovom »Geotehnične razmere v pristanišču Koper« je izvedla dr. Janko Logar. Predavanje se je odvilo v sredo, 22. 5. 2013, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Tokratno predavanje v okviru bioloških večerov je bilo nekoliko drugačno in vezano na geomehanske razmere. Predavanje je bilo zanimivo predvsem za poslušalce, ki jih zanima, kako je nastalo okolje, na katerem danes prebivajo in delajo ljudje v Kopru in njegovi luki.

 

POMEN VZDRŽEVANJA TRADICIONALNE RABE TAL - POUDAREK NA TRADICIONALNIH OLJČNIKIHna vrh

Sedmi biološki večer v letu 2012/13 z naslovom »Pomen vzdrževanja tradicionalne rabe tal – poudarek na tradicionalnih oljčnikih« sta izvedla doc. dr. Dunja Bandelj in Peter Glasnović. Predavanje se je odvilo v sredo, 15. 5. 2013, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Oljčniki predstavljajo integralni del sredozemskega prostora in kot taki enega ključnih elementov značilne mozaične krajine. Gojenje oljk v Sredozemlju sega že v davne čase. V antiki, predvsem v obdobju rimskega imperija, se je gojenje oljk z vzhoda razširilo na celotno območje Sredozemlja. Danes to dolgoživo drevo opredeljuje prebivalce tega prostora tako gospodarsko, socialno kot kulturno ter določa podobo njihove krajine. Veliko avtorjev Sredozemlje geografsko opredeljuje ravno z razširjenostjo oljke. Zaradi dobre odpornosti na okoljske dejavnike in s tem povezanim manjšim vnosom fitofarmacevtskih sredstev veljajo oljčniki za stabilnejše od ostalih kmetijskih ekosistemov. Rastlinska in živalska sestava v oljčnikih močno spominjata na nekatere značilne sredozemske ekosisteme. Predavatelja sta v okviru bioloških večerov predstavila rezultate terenskega dela in primere dobrih praks, ki so jih pridobili v okviru mednarodnega projekta Sigma 2.

 

TJA IN SPET NAZAJ: BIOLOŠKI TABORI V DALMACIJIna vrh

Šesti biološki večer v letu 2012/13 z naslovom »Tja in spet nazaj: Biološki tabori v Dalmaciji« je izvedel Domen Trkov. Predavanje se je odvilo v torek, 26. 3. 2013, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Domen Trkov, študent druge stopnje Varstvo narave, je predstavil delo na večdnevnih terenih v Konavlah in delti Neretve. Terenski dnevi so bili organizirani s strani Društva varstvenih biologov, Biodiva in Društva študentov biologije DŠB. Terensko delo je vključevalo preučevanje rastlin in različnih skupin živali (mali sesalci, metulji, hrošči, kačji pastirji, vodni nevretenčarji, plazilci in dvoživke).

 

BLAGAJEV VOLČIN - PRVA ZAVAROVANA RASTLINA NA SLOVENSKEMna vrh

Peti biološki večer v letu 2012/13 z naslovom »Blagajev volčin - prva zavarovana rastlina na Slovenskem« je izvedla mag. Živa Fišer Pečnikar. Predavanje se je odvilo v četrtek, 21. 3. 2013, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Blagajev volčin je rastlinska vrsta, ki predstavlja simbol slovenskega naravovarstva. Čeprav je razširjena po celotnem Balkanskem polotoku, se njeno klasično nahajališče nahaja prav v Sloveniji. Na predavanju je bila predstavljena zgodovina odkritij te zanimive vrste ter najnovejše genetske raziskave, s katerimi skušamo razložiti njegovo razširjenost. 

O predavateljici: Živa Fišer Pečnikar je asistentka pri predmetu Splošna botanika na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Univerzi na Primorskem. Vpisana je v doktorski študij Varstva naravne dediščine, njeno doktorsko delo pa se nanaša na problematiko filogeografije in varstva Blagajevega volčina.

 

OGROŽENOST IN VARSTVO POPULACIJ PUPKOV V SLOVENIJIna vrh

Četrti biološki večer v letu 2012/13 z naslovom »Ogroženost in varstvo populacij pupkov v Sloveniji« je izvedla dr. Martina Lužnik. Predavanje se je odvilo v sredo, 20. 2. 2013, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavateljica je predstavila izsledke svoje doktorske naloge, v kateri je preučevala medvrstno in znotrajvrstno raznolikost treh vrst slovenskih pupkov in njihovo varstveno stanje. Poudarek raziskave je bil na območju Kraškega roba. Rezultati so pokazali velike razlike v ogroženosti populacij pupkov, kar je predavateljica predstavila na večernem predavanju.

O predavateljici: Martina Lužnik je leta 2004 diplomirala iz biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (BF UL). Leta 2005 se je zaposlila kot mlada raziskovalka na Inštitutu za biodiverzitetne študije UP ZRS. Leta 2013 je doktorirala s področja varstva naravne dediščine na BF UL. Raziskovalno se ukvarja z različnimi aspekti varstvene biologije, na genetskem in ekološkem nivoju, predvsem pri dvoživkah in plazilcih. Na UP FAMNIT je asistentka pri predmetih Splošna zoologija, Evolucijska genetika, Varstvena biologija in Herpetologija.

 

VEGETACIJA IN SUKCESIJEna vrh

Tretji biološki večer v letu 2012/13 z naslovom »Vegetacija in sukcesije« je izvedla doc. dr. Petra Košir. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 28. 1. 2013, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Panta rei - vse v naravi je v stanju stalnega spreminjanja. Tako tudi rastlinske združbe niso stabilna tvorba pač pa so podvržene stalnemu časovnemu spreminjanju. Te spremembe se ne dogajajo slučajno, temveč potekajo po določenih zakonitostih.

O predavateljici: Dr. Petra Košir, univ. dipl. biologinja, je docentka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer predava predmeta Splošna botanika in Biologija. Kot raziskovalka je na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU proučevala vegetacijo, predvsem gozdno. Področja njenega raziskovanja so sintaksonomija in ekologija vegetacije ter sukcesijski procesi.

 

PANTANAL, BIODIVERZITETA POPLAVNE RAVNICE BRAZILIJEna vrh

Drugi biološki večer v letu 2012/13 z naslovom »Pantanal, biodiverziteta poplavne ravnice Brazilije« sta izvedla Peter Glasnović in Katja Kalan. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 26. 11. 2012, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavatelja sta predstavila biodiverziteto dela Pantanala, enega izmed največjih celinskih mokrišč na svetu, s katero sta se srečala med dvotedenskim bivanjem v samem središču tega območja.

O predavateljih:
Peter Glasnović  je študiral biologijo in kemijo na Univerzi v Ljubljani in je vpisan na podiplomski študij na Univerzi na Primorskem. Njegovo področje zanimanja za naravo je zelo široko - od botanike do biogeografije in evolucije. Na Univerzi na Primorskem je na Znanstveno-raziskovalnem središču zaposlen kot asistent v okviru Inštituta za biodiverzitetne študije in na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.
Katja Kalan je študirala biologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tekom študija je sodelovala na raznih projektih, predvsem s področja ekologije in sistematike živali. Zanimata jo biologija in ekologija tigrastega komarja. Na Inštitutu za biodiverzitetne študije na Univerzi na Primorskem je zaposlena kot asistentka. 

 

SKRIVNOSTNA OMREŽJA TALNIH MIKORIZNIH GLIV IN NJIHOV VPLIV NA RAZVOJ KOPENSKIH EKOSISTEMOVna vrh

Prvi biološki večer v letu 2012/13 z naslovom »Skrivnostna omrežja talnih mikoriznih gliv in njihov vpliv na razvoj kopenskih ekosistemov« je izvedla doc. dr. Irena Maček. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 22. 10. 2012, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavanje je bilo izvedeno tudi v okviru promocijskih aktivnosti projekta, financiranega s strani Švicarskega prispevka z naslovom 'SI-AMF - Vzpostavitev slovenske zbirke arbuskularnih mikoriznih gliv in promocija njihove uporabe v trajnostnem kmetijstvu in okoljevarstvu'.

O predavateljici: Po končanem študiju biologije leta 2000 ter leta 2004 zaključenem doktorskem študiju na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je bila dve leti zaposlena v privatnem sektorju kot vodja projektov s področja presoje vplivov na okolje. Od leta 2007 nadaljuje z raziskovalnim delom kot vodja dveh nacionalnih projektov s področja raziskav biodiverzitete in ekologije talnih mikroorganizmov, predvsem mikoriznih gliv. Trenutno vodi tudi dva mednarodna projekta, Royal Society International Joint Project z Univerzo v Yorku, VB, ter slovensko-švicarski projekt, financiran v okviru Švicarskega prispevka. Je predavateljica na Univerzi na Primorskem, FAMNIT, raziskovalno pa deluje tudi na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.