Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2023/24.

S predavanjem "Skrivnostna kozača (Strix uralensis) kot končni plenilec v gozdnem ekosistemu: od favnističnih popisov do ekosistemskih raziskav" se je zaključil niz Famnitovih bioloških večerov za študijsko leto 2023/24.

Vabljeni, da se nam ponovno pridružite naslednje leto!

ZOOM

“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”

Biološki večeri v študijskem letu 2016/17

natisni

PORAJAJOČI SE ZOONOTSKI VIRUSI IN NJIHOV POMEN ZA SLOVENIJOna vrh

Drugi biološki večer v letu 2016/17 z naslovom »Porajajoči se zoonotski virusi in njihov pomen za Slovenijo« je izvedla doc. dr. Darja Duh. Predavanje se je odvilo v torek, 10. 1. 2017, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). 

O predavanju: EBOLA, ZIKA, MERS, CCHF, WN … so na papirju le kratice. V dejanskem svetu pa označujejo nevarne bolezni, ki jih pri ljudeh povzročajo patogeni arbovirusi. Vsi so opisani kot nedavni povzročitelji hudih epidemij po svetu. Na ljudi jih prenašajo prenašalci, ki viruse v naravi najdejo v ustreznih gostiteljih. Vsi skupaj so namreč del zapletenih enzootskih in zoonotskih življenjskih krogov, na katere poleg glavnih akterjev (ljudi, prenašalcev in gostiteljev) močno vplivajo tudi socio-ekonomski in okoljski pogoji, predvsem vremenske spremembe.
Le natančno poznavanje življenjskih krogov teh virusov in njihove patogeneze nam omogoča, da lahko te bolezni preprečimo in da se lahko branimo posledic okužb. Na predavanju so bili predstavljeni do tedaj znani ekološki in epidemiološki podatki nekaterih arbovirusov, ob koncu pa smo se ukvarjali z vprašanjem, kaj se zgodi, če ali ko se dotični virusi začnejo učinkovito prenašati med ljudmi in kaj vemo o njihovem pojavljanju v Sloveniji.

O predavateljici: Doc. dr. Darja Duh je univerzitetna diplomirana mikrobiologinja. Diplomirala je 1998 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 2002 je pridobila naziv magister znanosti, leta 2004 pa je na Medicinski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Na Oddeleku za medicinsko mikrobiologijo Maribor Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano se raziskovalno ukvarja predvsem z ekologijo in epidemiologijo zoonotskih agensov, ki jih prenašajo klopi in komarji ter tistih, ki se na ljudi prenašajo direktno preko izločkov malih sesalcev. Trenutno raziskuje virusne patogene, ki pri ljudeh povzročajo respiratorne in gastrointestinalne okužbe ter okužbe osrednjega živčnega sistema. Na Medicinski fakulteti Univerze Mariboru je bila izvoljena v naziv docentke za področje mikrobiologija ter predava na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru.

 

PRAVNO VARSTVO NARAVE - IZKUŠNJE NEVLADNIH ORGANIZACIJna vrh

Prvi biološki večer v letu 2016/17 z naslovom »Pravno varstvo narave - izkušnje nevladnih organizacij« je izvedla mag. Senka Šifkovič Vrbica. Predavanje se je odvilo v četrtek, 1. 12. 2016, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Spoštovanje in varstvo narave sta v prvi vrsti izraz posameznikove kulture, čeprav naravo varujejo tudi pravni režimi, ki dovoljujejo ali prepovedujejo določena ravnanja. Nevladne organizacije imajo na tem področju pomembno vlogo, saj spremljajo zakonodajo in imajo možnost vključevanja v različne zakonodajne postopke. Zaradi zapletenosti in strokovne zahtevnosti le-teh je za učinkovito pravno varstvo nujno povezovanje naravoslovnih strokovnjakov in pravnikov. Na predavanju je mag. Šifkovič Vrbica predstavila, kako poteka pravno varstvo v praksi, kot primer pa je ponudila varovanje volkov.

O predavateljici: Mag. Senka Šifkovič Vrbica, univerzitetna diplomirana pravnica in magistrica socialne antropologije, je vodilna pravnica za področje okolja v okviru nevladnih organizacij. Že 15 let dela na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij - PIC, ki ima status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in nudi pravno podporo nevladnim organizacijam s področja varstva okolja, narave in urejanja prostora, spodbuja sistemske spremembe in se vključuje v izbrane pomembnejše postopke varstva okolja in narave. Mag. Vrbica sta Greenpeace Slovenija in Umanotera, zaradi svojih zaslug in strokovnega dela, nominirala za najvplivnejšo pravnico leta 2016.