Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2023/24.
S predavanjem "Skrivnostna kozača (Strix uralensis) kot končni plenilec v gozdnem ekosistemu: od favnističnih popisov do ekosistemskih raziskav" se je zaključil niz Famnitovih bioloških večerov za študijsko leto 2023/24.
Vabljeni, da se nam ponovno pridružite naslednje leto!
“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”
Biološki večeri v študijskem letu 2022/23
natisniRestoring nature - from international commitments to local actionsna vrh
Prvi biološki večer v letu 2022/23 z naslovom "Restoring nature - from international commitments to local actions" je izvedla Dr. Dagmar Hagen. Predavanje se je odvilo v sredo, 16. novembra 2022, ob 19.00 uri preko ZOOM povezave.
ABOUT LECTURE:
The presentation will begin with the lecturer giving a broad perspective on the need for restoration, and how ecosystem restoration has entered the international arena of policy, science and economy during the last years. She will describe and illustrate how to connect the global restoration targets with local planning, and how the solutions must be found on local scale. By using examples from restoration and mitigation projects in different nature types, the lecturer will demonstrate how the input from ecosystem restoration can contribute to reduce the loss of nature and to the recovery of degraded land. The lecture will demontsrate how the involvement of stakeholders, cooperation with local contractors, and integration of scientific and tacit knowledge produce measurable outcome for ecology, society and economy.
ABOUT LECTURER:
Dr. Dagmar Hagen works as senior scientific researcher at the Norwegian Institute for Nature Research (NINA). She has a PhD in restoration ecology focusing on management and restoration of disturbed and degraded areas. Dagmar has more than 20 years of experience with restoration research and restoration interventions, with focus on the interface between social and natural sciences, and between science and on-the ground restoration. She is lead ecologist in the current two largest restoration projects in Norway. Dagmar Hagen is involved in the project ReNature, a EEC Norwegian Grant cooperation between Norway/NINA and Slovenia. NINA is the lead institution for applied restoration ecology in Norway, and currently run projects in a range of nature types and in cooperation with diverse groups of stakeholders and profession. Read more about restoration in NINA at Restoration Ecology (nina.no).
EDUFarm projekt: Ohranjanje biotske raznovrstnosti
v kmetijski krajini: vloga pridelovalcev in finančnih mehanizmov na vrh
Drugi biološki večer v letu 2022/23 z naslovom "EDUFarm projekt: Ohranjanje biotske raznovrstnostiv kmetijski krajini: vloga pridelovalcev in finančnih mehanizmov" je izvedla Aja Bončina. Predavanje se je odvilo v sredo, 30. novembra 2023, ob 19.00 uri, na UP FAMNIT in ZOOM.
O PREDAVANJU
Predavanje se bo osredotočilo na uvedbo naravovarstvenih ukrepov na kmetijah na naravovarstvenih območjih. Predstavljeni bodo primeri dobrih kmetijskih praks na naravovarstvenih območjih v tujini ter izkušnje dveh kmetij, ki sodelujeta v projektu EDUFarm. Dve gostujoči kmetiji bosta predstavili svoje izkušnje alternativnega, okolju prijaznega kmetovanja v Sloveniji. V sklopu predavanja bodo predstavljeni tudi rezultati raziskave, naslovljene na približno 100 pridelovalcev v Sloveniji, ki delno razkriva težave kmetij na naravovarstvenih območjih. Na podlagi povratnih informacij o problematiki in v sodelovanju s pilotnimi kmetijami so razvili orodja za izboljšanje izpolnjevanja naravovarstvenih ukrepov in upravljanja na kmetijah v Sloveniji v prihodnje, in sicer v obliki izobraževalnih delavnic in lažjega dostopa do finančne podpore za naravovarstvene ukrepe. Več uporabnih informacij o obstoječih razpisih, subvencijah in prijaznih upraviteljskih strategijah lahko najdete na spletni strani: https://conferences.famnit.upr.si/event/23/page/135-o-projektu.
Ilustracija krajinskih prvin, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijah. Ilustracije bodo vključene tudi v dveh priročnikih, ki nastajajo v sklopu projekta EDUFarm (avtor: Urška Kajtna).
Prikaz tradicionalnega, trajnostnega upravljanja kmetije ter intenzivnega, netrajnostnega upravljanja kmetij. Ilustracije bodo vključene v dveh priročnikih, ki nastajajo v sklopu projekta EDUFarm (avtor: Urška Kajtna).
O PREDAVATELJICI
Aja Bončina je magistrica varstva narave, asistentka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Njeno delo vključuje uporabo molekularnih metod pri raziskovanju naravovarstvenih in evolucijskih vprašanj. Sodeluje na mednarodnih in nacionalnih projektih znotraj katerih skupina za molekularno ekologijo uporablja genetska orodja kot pomoč pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in upravljanju prostoživečih živali. Skupina se ukvarja tudi s projekti, ki poudarjajo pomen državljanske (ljubiteljske) znanosti v raziskavah, saj je le-ta zelo pomembna za zbiranje podatkov o populacijskih trendih in prostorskih vzorcev prostoživečih živali v Sloveniji. Aja trenutno sodeluje tudi na projektu EDUFarm, ki ga vodi prof. dr. Elena Bužan in financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg Aje bosta aktivnosti projekta EDUFarm predstavili tudi dve posebni gostji - lastnici kmetij Lili Mahne in Petra Lambergar, ki s svojim izjemnim znanjem upravljata svoje kmetije na nekoliko drugačen, alternativen način.
Foto: Aja Bončina
Pomen gliv v urbanih gozdovihna vrh
Tretji biološki večer 2022/23 z naslovom "Pomen gliv v urbanih gozdovih" je izvedel Luka Šparl. Predavanje se je odvilo 14. decembra 2022, ob 19.00 uri prek ZOOM povezave.
O PREDAVANJU
Glive so organizmi, ki s svojim encimskim delovanjem učinkovito sodelujejo pri procesih kroženja snovi v naravi. Glive nas obdajajo vsepovsod in so ključni gradniki zdravih življenjskih okolij. Eno takšnih okolij so tudi urbani gozdovi, ki brez gliv ne bi bili takšni, kakršne poznamo. Predavatelj nam bo odstrl priložnosti, ki jih nudijo urbani gozdovi z vidika zagotavljanja biotske pestrosti, vključno s pestrostjo funge oz. gliv. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja, kako vrstna drevesna sestava, lastniška struktura, razdrobljenost parcel, starost gozda ipd. vplivajo oziroma se odražajo na pestrosti gliv. Razmišljali bomo tudi o tem, ali se kot družba v zadostni meri zavedamo ekološkega in naravovarstvenega pomena gliv ter vseh dobrobiti, ki jih nam, ljudem, s svojo prisotnostjo in uspevanjem omogočajo oziroma zagotavljajo.
Foto:Luka Šparl
O PREDAVATELJU
Luka Šparl je po izobrazbi magister biologije in ekologije z naravovarstvom. Službeno deluje v upravljavski ekipi Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Je aktiven član gobarsko mikološkega društva Ljubljana, gobarskega društva Ptuj, določevalec samostojni svetovalec pri Mikološki zvezi Slovenije in član več drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja narave. Luka je tudi navdušen planinec in varuh gorske narave ter izrazit zagovornik družbene zaveze za razvoj in vzdrževanje ugodnega stanja biotske pestrosti ter sistemsko načrtovan razvoj prostora in družbe. Predavatelj je tudi mentor osnovnošolcem, dijakom in študentom pri strokovnih nalogah s področja gliv in mentor skupin za proučevanje gliv na študentskih raziskovalnih taborih po Sloveniji.
Povezave do v preteklosti izvedenih strokovnih predavanj s strani predavatelja:
1. Kraljestvo gliv na vrtu, v gozdu in vsepovsod vmes
2. Gobe v prehrani in okoljska kriza
3. Pomen gospodarjenja z gozdovi za rast gob
Luka Šparl. Foto: Mateja Jordovič Potočnik
kontakt: luka.sparl@gmail.com (IG @boletus_ecologicus)
Krajinski park Pivška presihajoča jezera - včeraj,
danes, jutri?na vrh
Četrti biološki večer 2022/23 z naslovom "Krajinski park Pivška presihajoča jezera - včeraj, danes, jutri?" je izvedel Tadej Kogovšek. Predavanje se je izvedlo v sredo 11. januarja 2023, ob 19.00 uri prek ZOOM povezave.
O PREDAVANJU
V prvem delu predavanja bo avtor predstavil ustanovitev zavarovanega območja Krajinski park Pivška presihajoča jezera (KP PPJ). Park je bil ustanovljen s strani lokalne skupnosti v letu 2014. Ožje varstveno območje zajema presihajoča jezera, ki jih lahko v parku naštejemo kar enajst. V drugem delu bo predavatelj predstavil aktivnosti, ki se izvajajo v okviru projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA. S tem projektom želijo upravljalci zavarovanega območja postaviti dobre temelje za nadaljnje upravljanje kmetijske krajine. Predstavljeni bodo ukrepi za izboljšanje oz. ohranjanje ciljnih habitatnih tipov - Presihajoča jezera in Vzhodna submediteranska suha travišča. V zadnjem delu predstavitve pa se bo predavanje dotaknilo bližnje prihodnosti: kaj želi park doseči v prihodnje in kje so nadaljnje priložnosti za ohranjanje oziroma razvoj območja. V parku verjamejo, da je z dobro ekipo ljudi (prebivalci, različne službe, Občina) možno uskladiti različne interese in nadaljnji razvoj ter s tem doseči cilje, ki so bili postavljeni v času ustanovitve.
O PREDAVATELJU
Tadej Kogovšek je na področju varstva narave zaposlen že več kot 10 let. Največ izkušenj je pridobil na Zavodu RS za varstvo narave, kjer je pokrival varstvo narave v gozdarstvu in pomagal pri razvoju sistema naravovarstvenih smernic v drugih sektorjih. Sodeloval je pri različnih EU projektih na področju varstva narave (WETMAN, LIFE KOČEVJE, AlpES) in pri nastajanju Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020. Pri delu si je nabral ogromno delovnih izkušenj, vendar si je pri tem zaželel novih izzivov, saj je vse bolj pogrešal teren in delo na izvedbenem nivoju. Zato je izkoristil priložnost in se zaposlil v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera (KP PPJ). S svojim delom želi izboljšati upravljanje območja in z različnimi projekti poskrbeti za njegov sonaravni razvoj, saj verjame, da so marsikatere spremembe možne tudi na lokalnem nivoju.
Tadej Kogovšek
Projekt LIFE AMPHICON - Ohranjanje dvoživk in
obnova njihovih habitatov v Slovenijina vrh
Peti biološki večer 2022/23 z naslovom "Projekt LIFE AMPHICON - Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov v Sloveniji" je izvedla Katja Poboljšaj. Predavanje je potekalo v sredo, 15. februaja 2023, ob 19.00, v Veliki predavalnici 3 in prek ZOOm povezave.
O PREDAVANJU
Upad populacij dvoživk zaradi izgube, drobitve in uničenja primernih življenjskih prostorov, povečanja prometa ter zmanjšanja krajinske povezanosti predstavlja resno grožnjo dvoživkam tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Projekt LIFE AMPHICON se v Sloveniji prvič celovito loteva reševanja tega problema v štirih območjih Natura 2000 z obnovo mrestišč in kopenskih habitatov, z izboljšanjem njihove povezanosti ter z zmanjšanjem smrtnosti na cestah z izgradnjo trajnih usmerjevalnih ograj in podhodov. S pomočjo dolgoletnih izkušenj ter znanja projektnih partnerjev iz Danske in Nemčije se v Sloveniji ter v Evropi prvič izvaja krepitev majhne in izolirane populacije velikega pupka s podporno vzrejo. Vzpostavljen je bil Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije, ki posreduje informacije in promovira primere dobre prakse za varstvo dvoživk in njihovih habitatov ter selitvenih poti. Glavni cilj informacijskega centra je spodbujati izvajanje ukrepov za dvoživke in v nacionalno mrežo povezati različne organizacije, društva, prostovoljce in posameznike, ki prispevajo k varstvu dvoživk Slovenije.
Veliki pupek. Foto: Tina Stepinšek
O PREDAVATELJICI
Katja Poboljšaj je univerzitetna diplomirana biologinja, zaposlena v Centru za kartografijo favne in flore. Z dvoživkami se je profesionalno začela ukvarjati takoj po diplomi, tako da že skoraj 30 let aktivno deluje na področju varstva dvoživk in njihovih habitatov. Bila je vodja projekta v okviru izdelave strokovnih podlag za opredelitev Natura 2000 območij za dvoživke v Sloveniji. Med drugim sodeluje pri izvajanju različnih aktivnosti za varstvo dvoživk, od monitoringa, priprave načrtov upravljanja do obnove habitatov in ukrepov na slovenskih cestah. Je soustanoviteljica in članica Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica. Na mednarodni ravni je članica odbora za naravovarstvo (Conservation Committee) pri Societas europaea herpetologica ter članica strokovne skupine za dvoživke pri IUCN (IUCN - European Amphibian Red List Authority Working Group). Je strokovni vodja projekta LIFE AMPHICON - Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov.
Katja Poboljšaj. Foto: Tina Stepinšek
Raziskovanje velikih mačk Namibije skozi oči mladega raziskovalcana vrh
Šesti biološki večer 2022/23 z naslovom "Raziskovanje velikih mačk Namibije skozi oči mladega raziskovalca" je izvedel Nik Šabeder. Predavanje je potekalo v sredo, 15. marca 2023, ob 19.00, prek ZOOM povezave.
O PREDAVANJU
Raziskovanje zveri velja za poseben izziv in mnogim raziskovalcem predstavlja pravo strast. Tekom predavanja bomo spoznali, kako poteka delo doktorskega študenta, ki svoje raziskovalno delo opravlja na leopardih in gepardih v Namibiji. Avtor bo predstavil terenske izkušnje ter samo delo od analiz podatkov do priprave rezultatov. Analize podatkov, pridobljenih v prvi namibijski ekspediciji, so v teku in na predavanju bodo predstavljeni preliminarni rezultati o izbiri dnevnih počivališč leopardov ter zanimivih medvrstnih in znotrajvrstnih interakcijah leopardov in gepardov. Poleg raziskovalnega dela pa bo predavatelj prikazal tudi, kako poteka življenje v tej zanimivi državi na jugu Afrike.
O PREDAVATELJU
Nik Šabeder je magister ekologije in biodiverzitete in mladi raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z ekologijo velikih mačk Afrike. V sklopu svojega doktorata se ukvarja z raziskovanjem ekologije in medvrstne ter znotrajvrstne interakcije leopardov in gepardov na raziskovalnem območju v Namibiji. V Sloveniji sodeluje tudi pri terenskem delu v sklopu raziskav evrazijskega risa in divje mačke. V prostem času se poleg delovanja v nevladnih organizacijah s področja narave posveča raziskovanju mokrišč, kjer se ukvarja predvsem s kačjimi pastirji in dvoživkami. Znanje z vseh navedenih področij že več let uspešno predaja naprej na dijaških in študentskih bioloških raziskovalnih taborih.
Foto: Nik Šabeder
Pozabljeni ulov - prilov v malem priobalnem ribolovu
v Severnem Jadranskem morjuna vrh
Sedmi biološki večer 2022/23 z naslovom "Pozabljeni ulov - prilov v malem priobalnem ribolovu v Severnem Jadranskem morju" je izvedla Hana Hanžek Turnšek . Predavanje je potekalo v sredo, 29. marca 2023, ob 19.00, prek ZOOM povezave.
O PREDAVANJU
Ribištvo je ključnega gospodarskega in kulturnega pomena za številne države in kulture, vendar je za morske ekosisteme tudi ena najbolj uničujočih dejavnosti. Čeprav za mali priobalni ribolov velja, da je manj uničujoč od industrijskega, je njegov vpliv na morske ekosisteme težko v celoti oceniti, saj je sektor zelo slabo raziskan. Tekom biološkega večera se bomo najprej vkrcali na ribiško barko istrskih ribičev, nato pa se spustili pod morsko gladino severnega Jadrana. Ogledali si bomo kaj vse se ujame v stoječe pridnene mreže in podrobneje raziskali, kakšen del celotnega ulova ribiči zavržejo. Predvsem nas bo zanimal zavrženi del prilova bentoških nevretenčarjev - prebivalcev morskega dna, kot so spužve, raki, školjke in polži. Ti organizmi so lahko izjemno pomembni za biotsko pestrost bentoških habitatov, njihov prilov pa večinoma ostaja neobravnavan in pozabljen (tudi s strani raziskovalcev). Koliko je teh zavržkov? Kakšna je njihova usoda? Kakšen je morebiten vpliv teh zavržkov na morski ekosistem? Na ta vprašanja bo predavateljica poskusila odgovoriti na biološkem večeru.
Hana Hanžek Turnšek. Foto: Ana Halovanic
O PREDAVATELJICI
Hana Hanžek Turnšek je diplomirana varstvena biologinja, ki ravno zaključuje z magistrskim študijem Varstvo narave. Zanimanje za biotsko pestrost morja jo spremlja že o malih nog, ko se je kot otrok vsako poletje potapljala in odkrivala čudesa podvodnega sveta. Ravno zaradi vedno prisotnega navdušenja nad naravo je Hana tudi izobraževanje nadaljevala v stiku z njo. Tekom študija se je osredotočila predvsem na raziskovanje ekologije in varstva morskih ekosistemov. V prostem času pa skupaj s somišljeniki gibanja Zelenci organizira delavnice in tabore za otroke na temo naravovarstva, podnebne pravičnosti, aktivnega državljanstva ter sožitja ljudi in narave.
Hana Hanžek Turnšek. Foto: Luka Kostadinovski
Prijatelji ali sovražniki - pri rastlinah je vse mogočena vrh
Zadnje predavanje v v letu 2022/23 z naslovom "Prijatelji ali sovražniki - pri rastlinah je vse mogoče" je izvedla dr. Katarina Šoln. Predavanje je potekalo v sredo, 19. aprila 2023, ob 19.00 uri, v Veliki rpedavalnici 1 in prek ZOOM povezave.
O PREDAVANJU
Rastlinski svet je precej podoben človeškemu: nekatere rastline so najboljše prijateljice, druge pa so smrtne sovražnice. Razlog se skriva v kemijskih spojinah (alelokemikalijah), ki jih nekatere rastline sproščajo v zemljo in z njimi zaustavijo rast sosednjih rastlin. Ta pojav se imenuje alelopatija. Predavateljica v laboratoriju že več let preučuje to »skrivno rastlinsko orožje«. Vedno se zgodi podobno: alelokemikalije zavrejo rast korenine drugih rastlin. Ta drama propadanja se dogaja v koreninskem vršičku. V tem najbolj oddaljenem delu korenine poteka rast, hkrati pa ga lahko alelokemikalije tudi najhitreje prizadenejo. Kako deluje alelopatija, kaj se v koreninah dogaja na celičnem nivoju in ali se lahko rastline sploh branijo pred alelopatijo, vam bo predavateljica predstavila na Famnitovem biološkem večeru. Mogoče pa spoznate, da je rastlinski svet precej bolj zanimiv, kot ste si mislili …
O PREDAVATELJICI
Katarina Šoln je biologinja, pisateljica in ilustratorka. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2015 diplomirala iz Biologije, leta 2018 magistrirala na študiju Molekulska in funkcionalna biologija in leta 2022 doktorirala iz Biologije. Že v prvem letniku študija je kot nadobudna študentka začela preučevati alelopatijo pri invazivnih rastlinah, začetne raziskave pa so se kmalu prelevile v pravo znanstveno delo, tako da alelopatijo preučuje še danes. Svoje znanje je nadgrajevala tudi v tujih laboratorijih, predvsem v Avstriji in Veliki Britaniji. S študijskim letom 2022/2023 je začela z delom asistentke na Fakulteti za matematiko naravoslovje in tehniko UP, kjer vodi vaje pri predmetih Splošna botanika in Fiziologija rastlin. V prostem času vodi biološke delavnice za otroke, pripravlja kratke poučne biološke video posnetke in piše poljudne članke o naravi v katerih poskuša na preprost in zanimiv način približati skrivnosti iz sveta narave tudi širši javnosti.
Foto: Katarina Šoln
