Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2024/25.
Vabljeni na četrto letošnje predavanje "Flora Parka Škocjanske jame", ki ga bo izvedel Boštjan Surina, Naravoslovni muzej Rijeka & UP FAMNIT, v sredo, 15. januarja 2025, ob 19.00, prek videokonferenčne povezave ZOOM.
Vabljeni, da se nam pridružite!
“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”
Biološki večeri v študijskem letu 2023/24
natisniKritičen pogled na uveljavljanje koncepta ekosistemskih storitev v Evropi in Slovenijina vrh
Sreda, 11. oktober 2023, ob 19:00, ZOOM
O PREDAVANJU:
Novejša zgodovina razvoja koncepta ES - ekosistemskih storitev, sega od prvih celovitejših opredelitev koncepta v 30-40. letih prejšnjega stoletja, do razvoja različnih definicij ES in tipologij v 70-80. letih. Prikaz kako se je takšno pojmovanje odnosa narava-človek začelo uveljavljati v mednarodni politiki, to pa je predvsem po odmevni objavi Milenijske ocene ekosistemov (MEA) dobilo zagon in je sedaj vtkano praktično v vsak del zakonodaje s področja varstva okolja, kmetijstva, gozdarstva, v aktualnem paketu politik Evropskega zelenega dogovora ter tudi bio-gospodarstva. Raziskave s tega področja so tudi v Sloveniji v vzponu, četudi morda manjka kritična širša razprava o tem kaj koncept prinaša in ali so morda v njegovem nekritičnem sprejetju tudi pasti. Nekateri sektorji vidijo v tem neslutene priložnosti predvsem dodatnih poslovnih priložnosti, kar krepi nevarnost 'zelenega zavajanja' (greenwashing), lastniki zemljišč preko interesnih vzvodov tlakujejo pot novim finančnim instrumentom, ki naj bi jih za določen način upravljanja z ekosistemi nagrajevali. Skratka, pri uvajanju koncepta ES je potrebna premišljenost.
O PREDAVATELJU:
Anže Japelj je dokončal študij gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov (2006), se po tem zaposlil na Gozdarskem inštitutu Slovenije in hkrati opravil 1-letno pripravništvo na Zavodu za gozdove Slovenije. Nadaljeval je s podiplomskim študijem na Biotehniški fakulteti, kjer je poleg gozdarskih vsebin dajal večji poudarek področju ekonomike na ravnih virov, predvsem metodološkim pristopom ne-tržnega vrednotenja pozitivnih eksternalij gospodarjenja z gozdom, ki so vsebinsko pogosto zajete v konceptu ekosistemskih storitev (ES). Med študijem je opravil več krajših študijskih izmenjav v tujini (Evropski gozdarski inštitut, center v Barceloni in glavna enota v Joenssu, Univerza Tennessee v Knoxville). Njegovo delo je preplet raziskovalno-aplikativnega dela na projektih različnih evropskih programov (Interreg, LIFE, H2020, Era-Net, PRIMA, Foresterra) in domačih razpisov (ARIS, CPR, …). Doktoriral je s področja ekonomskega vrednotenja rekreacijskih priložnost v urbanih gozdovih (2016), ekonomsko vrednotenje ES opravlja v študijah tudi danes, področje pa ni omejeno na gozdarstvo, temveč sega na zavarovana (N2k, parki) območja, kmetijska zemljišča, vode, problematika invazivnih vrst ter velikih zveri.
Circularity of biobased, biodegradable, and non-degradable plasticsna vrh
Sreda, 8. november 2023, ob 19.00, ZOOM
About lecture:
The lecture will cover several research areas, commencing with an introductory segment on macroplastics pollution in the marine environment, delving into the material flows / effects of Abandoned, Lost and Discarded Fishing Gear (ALDFG), and current mitigation strategies. Consequently, the lecture will briefly probe into Life Cycle Assessment (LCA) and underline the existing research gaps and efforts in integrating the impacts of "Ghost Fishing" on marine ecosystems and biodiversity within Life Cycle Impact Assessment (LCIA) modelling. An overview of the SFI DSolve project and the latest developments in Research Area 5: Circularity of biobased, biodegradable, and non-degradable plastics, will be presented. Including the ALDFG retrieval operation done in collaboration with the Norwegian Directorate of Fisheries, a long-term in-situ assessment of “Ghost Fishing” impacts on benthic environments: stock-specific catch rates in relation to gillnets and pots, and modelling the fate of ALDFG within the Norwegian marine environment.
About lecturer:
Dorian Vodopia, born the 5. 3. 1996 in Rijeka, Croatia, attained a bachelor’s degree in Marine Sciences at the University Juraj Dobrila of Pula, Croatia in 2017. Thesis title: “Synthesis of silver nanoparticles and their impact on the sperm of sea urchin A. lixula”. Subsequently, in 2020 he obtained a master’s degree in Nature Conservation at the University of Primorska, Koper, Slovenia. Thesis title: „Embryotoxicity and oxidative stress in the sea urchin P. lividus after co-exposure to PMMA microparticles and NSAID indomethacin”. From January 2021 to January 2023, he was employed as a project associate at the Laboratory for Marine Nanotechnology and Biotechnology, Centre for Marine Research in Rovinj, Ruđer Bošković Institute, Croatia. Since April 2023, he has been employed as a PhD fellow at UiT- The Arctic University of Norway, Norwegian College of Fishery Science, HARVEST research group, DSolve Project Research Area 5. His PhD work is: „Inclusion of ghost fishing and its effects on ecosystems and biodiversity in life cycle impact assessment (LCIA)”.
To be stressed or not to be stressed – Antioxidants for plants and humansna vrh
Torek, 19. december 2023, ob 19.00, ZOOM
About lecture:
Antioxidants help us stay healthy and prevent damage. This may sound familiar to you. In advertisements for improving the immune system, such statements are often used. Antioxidants are chemical compounds with the power to neutralize free radicals. Free radicals can grab an electron from other molecules, which may help in cellular communication or, if they exceed a certain limit of tolerance, lead to damaged DNA, leaking cells, and other serious problems. The human body can produce some antioxidants, such as glutathione, and others need to be taken up by food. We will learn how plant antioxidants work in plants and humans in the first part of this lecture. In the second part, Anna Gasperl will explain how antioxidants can be detected in plant cells and how relocating antioxidants between cell compartments helps plants deal with unfavorable conditions.
About lecturer:
Anna Gasperl is a plant physiologist and external lecturer at the Institute of Biology, University of Graz. She has been a university assistant in the Stress- and Cellbiology of Plants group (2018-2021). She graduated from the University of Graz in 2006 in Biodiversity and Ecology, obtained her Master’s degree in Botany in 2009, including field work in South Africa (Stellenbosch University) and completed her doctoral studies in adaptation of perennial ryegrass‘ sugar metabolism to cold and hormonal treatments in 2017, with research stays in France (University of Caen). She worked in science education for the Botanical Garden Graz, Natural History Museum Graz, Frutura Fruit and Vegetable Academy. Maria Müller and Anna Gasperl study plant stress tolerance to changes in light or water supply and pathogens (Zucchini yellow mosaic virus) and how plants physiologically adapt to unfavorable conditions. These adaptations include information exchange (signaling) and relocation of antioxidants between cell compartments.
Obnova podvodnih gozdičkov rjavih
alg iz rodu Cystoseira s.l. na vrh
Sreda, 10. januar 2024, ob 19.00, ZOOM
O PREDAVANJU:
Rjave alge iz rodu Cystoseira s.l. (vključujoč rodove Cystoseira, Gongolaria in Ericaria), so pomembni gradniki habitata v Jadranskem morju in tudi širše v Sredozemskem morju. Za njih je značilna razvejana, tridimenzionalna struktura steljke, ki tvori t.i. krošnje, te pa se združujejo v prave podvodne gozdičke. Ti podvodni gozdički so po pomembnosti in številu vrst lahko primerljivi celo z gozdovi na kopnem in nudijo številne ekosistemske storitve, kot so visoka primarna produkcija, dolgotrajni ponor ogljika in zaščita obalnega pasu pred vremenskimi vplivi. Krošnje cistozir nudijo tudi življenjski prostor, bogati ribji in nevretenčarski združbo, substrat za številne vrste epifitov, vir hrane za številne organizme in jasli za ribje mladice. Zaradi antropogenih pritiskov, kot so prelov velikih predatornih rib, gradnja v obalnem pasu, onesnaževanje in evtrofikacija voda ter segrevanje morja, so populacije cistozir v zadnjih desetletjih v upadanju. Zaradi slabe širitvene kapacitete, fragmentiranih populacij in intenzivne paše s strani morskih ježkov in rastlinojedih rib je naravna obnova populacij malo verjetna. Dobro organizirani in usmerjeni obnovitveni ukrepi so tako nujni za ohranitev teh pomembnih habitatov.
O PREDAVATELJICI:
Ana Lokovšek je magistrica programa Varstvo narave na UP FAMNIT in zaposlena kot mlada raziskovalka na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Raziskovalno se ukvarja z ekologijo makroalg in ohranjanjem morskih habitatov. V sklopu doktorata se osredotoča na obnovo gozdičkov rjavih alg iz rodu Cystoseira s.l. v severnem Jadranskem morju. Že od nekdaj jo je zanimal podvodni svet in tako je že od malih nog številne ure preživela ob občudovanju rib, ki jih je gojila v številnih akvarijih. Skrb za vodne organizme jo je tako prevzela, da si je po končanem podiplomskem študiju našla delo v nacionalnem akvariju na Malti. Vendar pa je ob spoznanju, da so številni morski habitati vedno bolj ogroženi, odločila, da želi s svojim delom resneje pripomoči k ohranjanju le-teh. Tako je izobraževanje nadaljevala na področju varstva narave, s poudarkom na morju.Tudi v prostem času se rada potaplja in raziskuje morske pokrajine, ko pa je doma, pa svoj mali podvodni svet še vedno vzdržuje in občuduje v številnih akvarijih.
Raznovrstni pristopi k ohranitvi primatov; primer dobre prakse iz Severnega Sulavezijana vrh
Sreda, 21. februar 2024, ob 19.00, ZOOM
O PREDAVANJU:
Program Selamatkan Yaki (~Rešimo čopaste sulaveške makake) si že več kot 10 let prizadeva za ohranitev Macace nigre, ene izmed karizmatičnih in endemičnih vrst makakov na Sulaveziju. Predavanje vas bo popeljalo od posebnosti Wallacea regije ter kratke predstavitve dotične vrste makakov do pregleda raznovrstnih strategij, ki jih je celosten program ubral tekom let, da bi ublažil zmanjšanje populacije te vrste ter krčenje njenega habitata. Poleg različnih metod dela z lokalnimi prebivalci, modernega sociološko-informiranega pristopa pri vodenju kampanj ozaveščanja ter strateškega sodelovanja z regijskimi oblastmi se bo predavateljica dotaknila tudi izsledkov raziskav s terena; biomonitoringa preko ‘kamera pasti’ ter raziskav na mokrih tržnicah.
Spletna stran projetka je dostopna >> TUKAJ
O PREDAVATELJICI:
Živa Justinek je po izobrazbi diplomirana biologinja, ki jo je neskončna radovednost zvabila preko domačih mej v tropske pragozdove. Že več kot pet let živi in dela v Indoneziji na različnih projektih; predvsem na področjih varstvene ter vedenjske ekologije, primatologije, negativne interakcije med divjimi živalmi in ljudmi ter multimodalnih pristopov ohranitve vrst. Zadnji dve leti vodi organizacijo v Severnem Sulaveziju, ki si prizadeva za ohranitev ene od endemičnih, kritično ogroženih vrst makakov (M. nigra). V prostem času rada bere, potuje ter raziskuje morski svet, poseben interes pa ima tudi do kač. Poleg inspiracije in globoke strasti, ki jo čuti do narave, ji življenje polni in barva tudi kup čudovitih ljudi.
Dobrine, vrednote in koristi narave v območju UNESCO biosfernega območja Krasna vrh
Sreda, 13. marec 2024, ob 19.00
ZOOM
O PREDAVANJU:
Dobrine, vrednote in koristi narave so že desetletja predmet znanstvene obravnave. Raziskovalci razvrščajo vse dobrine in storitve, ki jih ljudje dobimo od narave, v štiri glavne skupine: oskrbovalna (hrana, voda, les ...), regulacijska (varovanje pred poplavami in požari; preprečevanje erozije; regulacija čistote vode ...) in kulturna (rekreacija, estetska vrednost narave, navdih …) skupina. V sklopu predavanja bo predavateljica predstavila raziskavo omenjenih storitvev narave na UNESCOvem Biosfernem rezervatu Kras, ki obsega štiri občine: Divačo, Hrpelje-Kozino, Pivko in Ilirsko Bistrico. Raziskava je potekala od oktobra 2022 do decembra 2023. njen namen je bil zagotoviti vpogled v storitve narave in sodelovati v oblikovanju novega plana upravljanja Biosfernega območja.
O PREDAVATELJICI:
Nina Lončarević je diplomirala iz varstva okolja na Univerzi v Črni Gori (2017) in končala magistrski študij krajinske ekologije na Univerzi Hohenheim v Nemčiji in Švedski kmetijski Univerzi (2019). Prej in v teku študija je opravljala različna prostovoljna dela, od prostovoljstva v nevladnih organizacijah do TEDx, WWOOF, programa za opolnomočenje mladih itn. Od 2019 do 2022 je delala v NVO sektorju, v varstvu narave v Črni Gori, od koder prihaja. Oktobra 2022 se je pridružila ekipi Oddelka za biodiverziteto na Univerzi na Primorskem. Njeni hobiji so pohodništvo, fotografija in vadba v fitnesu. Njena velika želja je živeti v naravnem domu iz gline in poglobljenih odnosov z drugimi ljudmi.
Skrivnostna kozača (Strix uralensis) kot končni plenilec v gozdnem eksosistemu: od favnističnih popisov do ekosistemskih raziskavna vrh
Sreda, 10. april 2024, ob 19.00
ZOOM
O PREDAVANJU
V gozdnih eksosistemih predstavljajo sove kot nočni plenilci navadno vrh prehranjevalne verige. A se raziskovalci sov po vsem svetu običajno soočajo s pomanjkanjem osnovnih informacij o vrstah, ki jih preučujejo, tj. razširjenosti in številčnosti, saj so sove kot nočno dejavne ptice navadno izključene iz običajnih popisov ptic. Nedavni pregled monitoringa plenilskih ptic v Evropi je pokazal, da je shem monitoringa sov znatno manj v primerjavi z dnevnimi ujedami. V predstavitvi bomo spoznali primer večvrstne sheme monitoringa sov iz osrednje Slovenije, ki zajema že prek 20 let neprekinjenega zbiranja podatkov za kozačo (Strix uralensis), lesno sovo (Strix aluco) in koconogega čuka (Aegolius funereus). Poudarek bo na največji vrsti v preučevani združbi sov, to je kozači, ki predstavlja v Sloveniji ledenodobni relikt. V 90-tih letij je bila ta sova v Sloveniji izjemno slabo poznana, danes pa ne poznamo dobro le njene razširjenosti, pač pa njene vpetosti v ekosistemske porocese, ki se kažajo v odnosu plenilec-plen kot v odnosu plenilec-plenilec. Ti odnosi pa se se skozi podnebne spremembe spreminjajo, kar vpliva tako na kozačo kot vrsto, kot na vrste s katerimi ta velika sova sobiva. Predavanje bo izvedeno v okviru projekta Interreg IT-Si eNat2Care, katerega cilj je izboljšati monitoring kozače v Sloveniji in Italiji, kamor se ta vrsta danes širi, kakor tudi razviti kompleksnejšo shemo monitoringa, ki bo sposobna prepoznavati tudi eksosistemske spremembe, ki vplivajo na spremembe v populaciji kozač.
O PREDAVATELJU
Doc. dr. Al Vrezec je znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in muzejski svetovalec na Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, kjer je tudi strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev. Njegovo področje delovanja so raziskave v ekologiji, zlasti na področju ptic (ornitologija) in žuželk (entomologija), kjer večji del raziskovalnega dela posveča hroščem, v zadnjem času pa se raziskovalno intenzivno ukvarja tudi s potočnimi raki in problematiko tujerodnih vrst. Posebno raziskovalno področje so medvrstne interakcije in ekosistemska vloga vrst. Kot predavatelj trenutno sodeluje z Univerzo v Ljubljani in Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana, kjer je tudi mentor večim magistrskim in doktorskim študentom. Je član več domačih in mednarodnih strokovnih združenj, vodil je mednarodni program EURAPMON pri Evropski znanstveni fundaciji, v letu 2017 pa ga je upravni odbor COST akcije ERBFacility za vzpostavitev sheme biomonitoring ujed in sov v Evropi imenoval za podpredsednika, akcijo pa je vodila Univerza v Oxfordu. Od leta 2006 je koordinator nacionalnega monitoringa hroščev v okviru omrežuja Natura 2000 v Sloveniji. Med leti 2002 in 2004 je kot glavni urednik urejal slovensko znanstveno ornitološko revijo Acrocephalus, sicer pa je član uredniškega odbora več domačih in tujih revij. Do sedaj je objavil skoraj 900 del, med njimi prek 120 znanstvenih člankov in prispevkov. Dejaven je tudi na področju poljudno-znanstvenega pisanja, kjer je objavil več knjig, poleg tega pa je tudi avtor dveh srednješolskih učbenikov.
Il progetto E-NAT2CARE è co-finanziato dall’Unione europea nell’ambito del Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia.
Projekt E-NAT2CARE sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija.
