Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2022/23.

Vabljeni na naslednje predavanje!

Pomen gliv v urbanih gozdovih

Luka Šparl

Sreda, 14. december 2022, ob 19.00, preko videokonferenčne povezave ZOOM

ZOOM

“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”

Biološki večeri v študijskem letu 2021/22

natisni

 


V.I.P. PROJEKT ZA OGROŽENE VRSTE IN HABITATE V VIPAVSKI DOLINIna vrh

Prvi biološki večer v letu 2021/22 z naslovom »V.I.P. projekt za ogrožene vrste in habitate v Vipavski dolini« je izvedel Tomaž Remžgar. Predavanje se je odvilo v sredo, 3. 11. 2021, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper) in na ZOOM povezavi.

O predavanju: Osrednja tematika predavanja so bile vsebine povezane z izvajanjem naravovarstvenega projekta »Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini«; akronim VIPava. Projekt VIPava je kohezijski projekt, pri katerem sodeluje 7 partnerskih institucij in je namenjen izboljšanju stanja ogroženih habitatov in kvalifikacijskih vrst živali v Vipavski dolini. Ciljne vrste projekta so vidra, laška žaba, močvirska sklednica, strašničin mravljiščar, črnočeli srakoper in hribski škrjanec. V sklopu predavanja je predavatelj predstavil ekologijo kvalifikacijskih vrst živali, ugotovitve o njihovi prisotnosti ter ukrepe, ki so jih pri projektu izvedli z namenom izboljšati njihov habitat in omogočiti njihovo dolgoročno varstvo. Izpostavil je tudi ključne okoljske probleme, s katerimi se srečujemo pri njihovem delu ter cilje za prihodnost. Več o projektu si lahko ogledate tudi na spletni strani https://www.projektvipava.si/

O predavatelju: Z nami je bil Tomaž Remžgar, biolog zaposlen na Zavodu za ribištvo Slovenije. Biologija in narava ga zanimata že od otroštva. Konec srednje šole je postal član DOPPS, pri tem pa je nato ornitologija za več let postala njegovo glavno interesno področje. Tekom študija pa se je začel ukvarjati tudi s herpetologijo. Po zaključenem študiju je sodeloval pri več projektih na temo ornitologije, varstva okolja in ekoturizma. Trenutno je zaposlen na projektu VIPava, kjer se ukvarja s terenskim proučevanjem vidre, močvirske sklednice, laške žabe in ribjih vrst v Vipavski dolini. Kot večino biologov ga zanima 'vse živo', v prostem času pa se ukvarja s pohodništvom in ribolovom.

   



"SEM ŠEL NA FIGOV DREV, JABELKA SEM DOL KLATIL, HRUŠKE SO SAME PADALE": EKONOMSKA, SIMBOLNA IN INTRINZIČNA VREDNOST RASTLIN V SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMIHna vrh

Drugi biološki večer v letu 2021/22 z naslovom »"Sem šel na figov drev, jabelka sem dol klatil, hruške so same padale": ekonomska, simbolna in intrinzična vrednost rastlin v slovenskih ljudskih pesmih « je izvedla Živa Fišer. Predavanje se je odvilo v sredo, 24. 11. 2021, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Tokratno predavanje v sklopu bioloških večerov predstavlja malo drugačen pogled na rastline - z vidika etnobotanike. Etnobotanika je integrativna veda, ki na različne načine proučuje ljudsko znanje in verovanje o rastlinskem svetu. Med načine proučevanje odnosa med človekom in rastlinami sodi tudi proučevanje virov, ki so se preko ustnega ali pisnega izročila prenašali iz roda v rod. Slovenska literarna dediščina je z vidika ljudskega pesništva bogata in vsakdo od nas pozna vsaj kakšno pesem z omembo rastlin. Vendar - ali lahko iz ljudskih pesmi izvemo kaj več? Ali nam lahko pomagajo pri razumevanju odnosa med preprostim kmečkim človekom in rastlinami iz njegove okolice? Ali nam lahko pesmi razkrijejo kakšne nepoznane vidike uporabe rastlin? In nenazadnje - ali skrivajo rastline v pesmih kakšen simbolni pomen?

O predavateljici: Živa Fišer je diplomirana biologinja, zaposlena na UP Famnit, kjer predava pri predmetih Splošna botanika, Biologija raslin in Biodiverziteta. Ukvarja se z različnimi aspekti proučevanja rastlin, od njihove anatomske in morfološke zgradbe, reprodukcijske biologije vse do njihovega varovanja v naravnem življenjskem okolju. Pri svojem delu vse bolj ugotavlja, da je za varovanje vrst v njihovem naravnem okolju izjemnega pomena sodelovanje z ljudmi in razumevanje odnosa med človekom in rastlinami. Iz tega izhaja tudi novo področje njegega zanimanja, etnobotanika.  


       


INTERAKCIJE MED PROSTOŽIVEČIMI MAČKAMI: OD RISOV V SLOVENIJI DO LEOPARDOV V AFRIKIna vrh

Tretji biološki večer v letu 2021/22 z naslovom »Interakcije med prostoživečimi mačkami: od risov v Sloveniji do leopardov v Afriki« je izvedel  Doc. dr. Miha Krofel. Predavanje se je odvilo v sredo, 15. 12. 2021, na ZOOM povezavi.

O predavanju: Prostoživeče mačke, kot so ris, leopard in tiger, že od nekdaj burijo človeško domišljijo, obenem pa opravljajo pomembno ekološko vlogo v naravi. Vendar odnosi med različnimi vrstami mačk ostajajo slabo raziskani, čeprav so ti odnosi pogosto glavni dejavnik, ki določa razširjenost vrste, njeno številčnost in vlogo. Tekom predavanja smo obiskali afriške savane, kjer si prostor delita leopard in gepard, azijska višavja, kjer v gorskih prostranstvih sobivata snežni leopard in manul, tropske otoke, kjer tiger kraljuje med petimi različnimi vrstami mačk, ter slovenske gozdove, kjer lahko srečamo evrazijskega risa in divjo mačko. Spoznali smo njihova življenja v raznolikih ekosistemih ter najnovejša odkritja raziskovalnega projekta InterMuc, ki želi odgovoriti na vrsto odprtih vprašanj povezanih s sobivanjem različnih vrst mačk, njihovemu medsebojnemu komuniciranju ter njihovem ohranjanju pod vedno večjim pritiskom človeštva.

O predavatelju: Doc. dr. Miha Krofel je zaposlen kot znanstveni sodelavec na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje tudi kot gostujoči raziskovalec na nemškem inštitutu IZW, gostujoči predavatelj na Univerzi na Primorskem ter strokovnjak za velike zveri pri IUCN SSC (Cat Specialist Group in Large Carnivore Initiative for Europe). Pri svojem delu se posveča predvsem terenskim raziskavam na zvereh v Evropi, Aziji in Afriki, v manjšem obsegu pa sodeluje tudi pri raziskavah na parkljarjih, pticah ter plazilcih. Zanimajo ga predvsem raziskovalna vprašanja povezana z vlogo, ki jo plenilci opravljajo v ekosistemu ter kako nanje vplivamo ljudje. Je avtor preko 100 znanstvenih člankov in 18 knjig oziroma knjižnih poglavji, rezultate svojih raziskav pa redno predstavlja širši javnosti v obliki poljudnih člankov, predavanj in dokumentarnih oddaj.



Predavanje je bilo izvedeno v sklopu projekta
Engreen - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI.



GOZDNI INŽENIRJI - DETLI IN NJIHOVA VLOGA V GOZDNEM EKOSISTEMUna vrh

Četrti biološki večer v letu 2021/22 z naslovom »Gozdni inženirji - detli in njihova vloga v gozdnem ekosistemu« je izvedel Domen Stanič. Predavanje se je odvilo v sredo, 12. 1. 2022,  na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper) in ZOOM povezavi.

O predavanju: Primarni duplarji, med katere spadajo detli in žolne, so za gozdni ekosistem zelo pomembna skupina ptic. Z ustvarjanjem dupel v drevesih nudijo zatočišče širokemu naboru drugih gozdnih živali. Zaradi sodobnih načinov gospodarjenja z gozdom so populacije nekaterih vrst detlov že zdesetkane in jim lokalno celo grozi izumrtje. Na predavanju bomo spoznali glavne značilnosti detlov in žoln, s poudarkom na vlogi, ki jo opravljajo v gozdnem ekosistemu. Podrobneje se bomo posvetili trem ogroženim vrstam gozdnih specialistov: srednjemu, triprstemu in belohrbtemu detlu. Z bogato selekcijo avtorjevih fotografiji s terena bomo orisali ekološke zahteve treh vrst. V zadnjem delu predavanja bomo spoznali tudi izzive ohranjanja detlov in gozdne biodiverzitete ter predstavili aktivnosti, ki se izvajajo v sklopu ACF projekta Varuhi naravnih gozdov. Predavanje je omogočil Program ACF v Sloveniji 2014-2021.

Posnetek je bil doniran s strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in je nastal v okviru njihovega projekta Varuhi naravnih gozdov. Tekom projekta s pomočjo varuhov, med drugim zbirajo sredstva za nakup gozda, ki ga bodo prepustili naravnemu razvoju. S tem bodo ohranjali gozdne specialiste, vrste, ki so odvisne od starih, naravnih gozdov. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Več o gozdnih specialistih, projektu ali donacijah si lahko preberete na spletni strani www.gozdnispecialisti.si. K ohranjanju gozdnih habitatov pa je možno prispevati tudi s poslanim SMS sporočilom GOZD5 na 1919.

O predavatelju: Domen Stanič je zaposlen kot varstveni ornitolog na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS. V naravnem rezervatu Škocjanski zatok skrbi za monitoring ptic in analizo podatkov, različne popise ptic pa opravlja tudi drugje na terenu. V sklopu projekta Varuhi naravnih gozdov se posveča raziskovanju belohrbtega detla s pomočjo telemetrije. Najbolj ga zanimajo prav detli, obenem pa tudi gozdna ekologija, predvsem v povezavi z odmrlo lesno maso. Spomladi in poleti se rad posveča tudi botaniki, metuljem in drugim nevretenčarjem. Do nedavnega je bil kot naravoslovni vodnik aktiven na področju ekoturizma. Ptice in ostalo biotsko raznolikost Slovenije aktivno promovira preko svoje spletne strani www.wild-slovenia.com in na socialnih omrežjih.



Predavanje je bilo izvedeno v sklopu projekta
Engreen - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI.



KOMU V RESNICI ZVONI? (BARJANSKI OKARČEK V SLOVENIJI)na vrh

Peti biološki večer v letu 2021/22 z naslovom »Komu v resnici zvoni? (Barjanski okarček v Sloveniji)« je izvedla Sara Zupan. Predavanje se je odvilo v sredo, 23. 2. 2022, na ZOOM povezavi.

O predavanju: Predavanje se je osredotočilo na evropsko ogroženo vrsto metulja barjanski okarček Coenonympha oedippus in pogosta vprašanja, ki jih predavateljica prejme, ko v pogovoru razkrije, da raziskuje njegovo ogroženost. Med njimi so: »Kako bo z rešitvijo ene ogrožene vrste pripomogla k ohranjanju narave?«, »Zakaj bi varovali vrsto metulja, ki je zelo izbirčna glede svoje prehrane in svojega življenjskega okolja?« Nadalje jo podučijo, da vrste izumirajo ves čas, da gre pri tem za naravni proces in da ne moremo reševati pred izumrtjem vsega po vrsti, sploh pa metuljev, ki razen tega da so lepi za oko, zelo malo prispevajo v naravi.

Predavateljica bi si želela, da bi bili odgovori na zgornje pomisleke kratki in enostavni. Pa niso. Zdi se, da le redkokatero pomembno vprašanje odpira enostavne odgovore. Narave v vsej svoji kompleksnosti še dolgo ne bomo popolnoma razumeli. O njej pa se lahko pogovarjamo in pri tem skušamo čim več dobrih idej pretopiti v uspešne prakse varstva.

O predavateljici: Sara Zupan je biologinja, asistentka na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Letos praznuje 10 let poučevanja. Raziskovalno se ukvarja s proučevanjem dvoživk in metuljev - med njimi še posebej z ogroženo vrsto barjanskim okarčkom, ki je tudi glavna tema njene doktorske disertacije. Večinoma deluje na področju evolucijske genetike, varstvene biologije in ekologije.



Predavanje je bilo izvedeno v sklopu projekta
Engreen - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI.


       


PROJEKT WECANN: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP PRI ODKRIVANJU SKRIVNOSTI DIVJIH POPULACIJ KONOPLJE (CANNABIS SATIVA L.)na vrh

Šesti biološki večer v letu 2021/22 z naslovom »Projekt wecann: interdisciplinarni pristop pri odkrivanju skrivnosti divjih populacij konoplje (cannabis sativa l.)« je izvedla Manica Balant. Predavanje se je odvilo v sredo, 16. 3. 2022, na ZOOM povezavi.

O predavanju: V zadnjih letih je konoplja postala ena izmed najbolj preučevanih rastlin. Trenutno se večina raziskav osredotoča na kemično sestavo in zdravilne lastnosti rastlin z visoko vsebnostjo THC in CBD. Vendar pa je raznolikost konoplje skrita zlasti v lokalnih sortah in divjih populacijah te vrste. Skozi stoletja so ljudje konopljo uporabljali ne samo zaradi njenih terapevtskih lastnosti, pač pa tudi za proizvodnjo vlaken, tekstila, papirja in hrane, igrala pa je tudi pomembno vlogo v družbenih in verskih obredih. V tokratnem predavanju smo predstavili projekt WECANN, v okviru katerega raziskujemo variabilnost konoplje z genetske, morfološke, fitokemične perspektive in njeno tradicionalno uporabo. Predstavili smo prvo globalno spletno bazo podatkov tradicionalne uporabe konoplje (http://cannusedb.csic.es) kot tudi druge raziskave, ki jih izvajamo v okviru tega projekta. 

O predavateljici: Manica Balant je magistrica ekologije in biodiverzitete, trenutno pa doktorska študentka Univerze v Barceloni. Kot doktorska raziskovalka je trenutno zaposlena na Botaničnem inštitutu v Barceloni, kjer deluje v okviru raziskovalne skupine EtnoBioFiC (http://www.etnobiofic.cat/), ki se ukvarja z preučevanjem diverzitete rastlin, evolucijo genoma in etnobotaniko. V svoji doktorski nalogi se posveča raziskovanju divjih populacij konoplje z različnih zornih kotov. S pomočjo interdisciplinarnega pristopa raziskuje genetsko, morfološko in fotokemično raznolikost divjih populacij konoplje, ter njen izvor ter tradicionalno uporabo.


       


JULIANA - KOKTAJL ALPSKIH IN KRAŠKIH VRSTna vrh

Sedmi biološki večer v letu 2021/22 z naslovom »Juliana - koktajl alpskih in kraških vrst« je izvedla Špela Pungaršek. Predavanje se je odvilo v sredo, 30. 3. 2022, na ZOOM povezavi.

O predavanju: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti je najstarejši alpski botanični vrt na slovenskem ozemlju v naravnem okolju. Vrt je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne, kasneje pa je prešel pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Čeprav spada med manjše vrtove (meri le dobrih 2500 m2), v njem uspeva okoli 600 vrst rastlin, ki so značilne tako za alpski, predalpski kot kraški svet. Med njimi so tudi številne endemične, redke in ogrožene. Na predavanju je bila predstavljena kratka zgodovina vrta, njegove posebnosti, novosti in najbolj zanimive rastline, ki v njem uspevajo.

O predavateljici: Špela Pungaršek je diplomirana biologinja, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot kustosinja za botaniko. V muzeju ureja, preučuje in digitalizira stare herbarije, zbira podatke o botanikih, ki so delovali na območju Slovenije in nabira rastline za herbarij. Sodeluje pri pripravi razstav in obiskovalcem muzeja preko predavanj poskuša predstaviti zanimivosti rastlinskega sveta. Kot vodja Alpskega botaničnega vrta Juliana skrbi za pravilno določitev rastlin, jih popisuje, fotografira in po vrtu vodi skupine. Zanima jo predvsem rastlinstvo Alp. Je podiplomska študentka Univerze v Innsbrucku, kjer v okviru doktorske naloge preučuje bekice (Luzula sect. Luzula) v Vzhodnih Alpah.



Predavanje je bilo izvedeno v sklopu projekta
Engreen - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI.


       

 

STRANGE PRESENCES IN THE TUSCAN ARCHIPELAGO, TWO STUDY CASES ON ALIEN (AND INVASIVE?) LIZARD AND SNAKEna vrh

Osmi biološki večer v letu 2021/22 z naslovom »Strange presences in the tuscan archipelago, two study cases on alien (and invasive?) lizard and snake« je izvedel dr. Marco Alberto Luca Zuffi. Predavanje se je odvilo v sredo, 20. 4. 2022, na ZOOM povezavi.

About the lecture: Zoogeographical aspects of reptile distribution in the Tuscan Archipelago (Northern Thyrrenian Sea) show remarkable interesting matters for many of the herpetological fauna. The recent unexpected presence of Podarcis siculus on the Gorgona island was described, including the putative continental origin (genetic data) and actual density and distribution on that island (N-Mixture model simulations). On Montecristo island, on the contrary, the supposed endemic viper (Vipera aspis montecristi, now Vipera aspis hugyi), has recognized as actively introduced in historical times, from Sicily, to be used as a theriaca component.

About the lecturer: Dr. Marco Alberto Luca Zuffi, born on 1960, a degree in Natural Sciences in 1983, PhD in Evolutionary Biology in 2007. Curator of Zoology and Comparative Anatomy at the Natural History Museum, University of Pisa, Calci (Pisa), Italy, since 1988. Founder of the Italian Society of Herpetology, member of the European Herpetological Society (past General Secretary). Expert in functional morphology, ecology and behaviour of Squamates and Chelonians. Author and coauthor of about 100 impact factor papers, and more than 150 other scientific papers (peer review, volume chapters, proceedings, etc.). Tutor of more than 100 students.