Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2023/24.

Vabljeni na letošnje sedmo in zadnje predavanje cikla Famnitovih bioloških večerov 2023/24.

Sedmo predavanje z naslovom "Skrivnostna kozača (Strix uralensis) kot končni plenilec v gozdnem eksosistemu: od favnističnih popisov do ekosistemskih raziskav" bo izvedel Doc. dr. Al Vrezec,  Nacionalni inštitut za biologijo , v sredo, 10. aprila 2024, ob 19.00, preko videokonferenčne povezave ZOOM. 

ZOOM

“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”

Biološki večeri v študijskem letu 2015/16

natisni

ALI SE ZAVEDAMO NEVARNOSTI PLASTIKE V VODAH?na vrh

Četrti biološki večer v letu 2015/16 z naslovom »Ali se zavedamo nevarnosti plastike v vodah?« sta izvedla dr. Manca Kovač Viršek in Uroš Robič. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 4. 4. 2016, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

Kratek opis predavanja: Predavatelja sta predstavila problematiko enega najpogostejših in najnevarnejših odpadkov v vodah. Svetovna proizvodnja plastike eksponentno narašča že od leta 1960 in je leta 2013 presegla 300 milijonov ton na leto. Kar 10-20 milijonov ton proizvedene plastike vsako leto pristane v oceanih in morjih. Znano je, da 70% te izvira iz kopnega. O onesnaženju morij s plastiko je že veliko znanega, bistveno manj pa vemo o onesnaženju celinskih voda. Plastika je zaradi fragmentacije na manjše delce, t.i. mikroplastiko, eden izmed sodobnih, za ljudi nevarnih onesnaževal. Mikroplastika se namreč lahko zaradi svoje majhnosti z vodo prenaša med različnimi ekosistemi in vstopa v prehranjevalno verigo, s čimer ogroža prav vsa živa bitja. V Sloveniji so bile opravljene prve obsežnejše raziskave mikroplastike v morju v okviru mednarodnega projekta DeFishGear, ter nekaj preliminarnih raziskav na Ljubljanici, Blejskem jezeru ter eni izmed komunalnih čistilnih naprav. Na predavanju je bil predstavljen vir mikroplastike, kako ogroža življenje na Zemlji in s čim lahko ljudje pripomoremo k manjšemu onesnaženju s plastičnimi odpadki.

O predavateljih: Dr. Manca Kovač Viršek in Uroš Robič sta zaposlena na Inštitutu za vode Republike Slovenije. Uroš Robič je po izobrazbi diplomiran inženir gozdarstva, medtem ko je dr. Manca Kovač Viršek doktorica biologije. Predavatelja v okviru projekta DeFishGear raziskujeta mikroplastiko v površinskih vodah, morju, sedimentih in organizimih, rezultate raziskav pa bosta predstavila na Biološkem večeru.

 

BIOLOGY AND ECOLOGY OF DRAGONFLIESna vrh

Tretji biološki večer v letu 2015/16 z naslovom »Biology and ecology of dragonflies« je izvedla Costanza Uboni. Predavanje se je odvilo v torek, 19. 1. 2016, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). Predavanje je bilo v angleškem jeziku.

Kratek opis predavanja: Costanza Uboni je doktorska študentka na Univerzi v Trstu. Raziskovalno se ukvarja s kačjimi pastirji, trenutno pa v okviru svoje doktorske naloge raziskuje hrošče, in sicer povezavo med hrošči in invazivnimi tujerodnimi rastlinami. Predavateljica nam je predstavila kačje pastirje – njihovo evolucijo, življenjski krog in njihovo morfologijo, osredotočila pa se je tudi na nekatere aspekte njihove biologije.

Short description of the lecture: Costanza Uboni is currently a PhD student at the Department of Life Science of the University of Trieste. Her favourite group is dragonflies but now she's working on ground beetles, analysing the correlation between this group and alien plants. The topic of the seminar was dragonflies: we talked about their evolution, their life cycle and their morfology, and focused also on some aspects of their ecology.

 

RASTLINSKI SVET SEČOVELJSKIH SOLINna vrh

Drugi biološki večer v letu 2015/16 z naslovom »Rastlinski svet Sečoveljskih solin« je izvedel Peter Glasnović. Predavanje se je odvilo v torek, 22. 12. 2015, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

Kratek opis predavanja: Krajinski park Sečoveljske Soline je največje zavarovano območje v Slovenski Istri, poznano po značilni naravni in kulturni dediščini. Na decembrskih bioloških večerih nas je predavatelj, Peter Glasnović, popeljal v značilni rastlinski svet, ki ga srečamo v Sečoveljskih solinah. Predstavil nam je halofite in druge manj znane prebivalke tega edinstvenega okolja. Spoznali smo njihovo pestrost, življenjska okolja v katerih uspevajo ter nevarnosti, ki jim grozijo.

O predavatelju: Peter Glasnović  je študiral biologijo in kemijo na Univerzi v Ljubljani in je vpisan na podiplomski študij na Univerzi na Primorskem. Njegovo področje zanimanja za naravo je zelo široko - od botanike do biogeografije in evolucije. Na Univerzi na Primorskem je na Znanstveno-raziskovalnem središču zaposlen kot asistent v okviru Inštituta za biodiverzitetne študije in na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.

 

MORSKI SESALCI V 21. STOLETJUna vrh

Prvi biološki večer v letu 2015/16 z naslovom »Morski sesalci v 21. stoletju« je izvedel Tilen Genov. Predavanje se je odvilo v torek, 10. 11. 2015, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

Opis predavanja: Morski sesalci so posebna skupina živali. Ti potomci kopenskih sesalcev so se na vodno okolje prilagodili na izjemne načine, njihove prilagoditve pa so verjetno ene izmed najbolj ekstremnih med sesalci. Poleg tega, da imajo pomembno vlogo v morskih ekosistemih, so morski sesalci kot karizmatične živali tudi pomembni "ambasadorji" morja. Toda večina morskih sesalcev je trenutno v resnih težavah. Grožnje kot so zapletanje v ribiške mreže, povečan hrup v morju, naleti plovil, kemično onesnaženje, odpadki v morju, klimatske spremembe in načrtno ubijanje predstavljajo resno tveganje za izumrtje nekaterih populacij in vrst. Velika pliskavka, edina vrsta morskih sesalcev v severnem Jadranu in ob slovenski obali, se sooča z mnogimi tovrstnimi grožnjami. Tokratno predavanje je predstavilo morske sesalce kot skupino in izpostavilo nekatere aktualne teme v raziskovanju in varstvu morskih sesalcev, s poudarkom na veliki pliskavki v Tržaškem zalivu.