Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2021/22 je zaključen.

“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”

Biološki večeri v študijskem letu 2013/14

natisni

METULJI KOT BIOINDIKATORJI - PRIMER GLOGOVE BELINKE (Aporia crataegi L.) S KRAŠKEGA ROBAna vrh

Šesti biološki večer v letu 2013/14 z naslovom »Metulji kot bioindikatorji - primer glogove belinke (Aporia crataegi L.) S kraškega roba« je izvedel dr. Jure Jugovic. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 5. 5. 2014, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: V okviru projekta BioDiNet (program čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo) in podoktorskega projekta smo želeli natančno proučiti vpliv različnih tipov upravljanja z zemljišči na biodiverziteto travišč Kraškega roba. Najbolj smo proučevali vpliv paše ter zaraščanja, da pa bi z gotovostjo lahko podali učinkovite smernice za upravljanje s temi površinami, ki so vrstno zelo bogati, smo analizirali vpliv upravljanja na biodiverziteto z več vidikov in več taksonomskih skupin (dnevni metulji, hrošči plojkaši in drugi talni nevretenčarji). Ker so metulji poznani kot dobri bioindikatorji, je bil del raziskave namenjen natančnemu proučevanju ocene velikosti populacije glogove belinke (Pieridae: Aporia crataegi); vrste dnevnega metulja, ki je na Kraškem robu še množičen, a iz nepopolnoma pojasnjenih vzrokov v močnem upadu po številnih drugih delih areala širom Evrope. Proučili smo velikost populacije z metodo lova in ponovnega ulova v dveh zaporednih letih na suhih kraških travnikih, pašniku in zaraščajoči se površini. Hkrati smo popisovali vedenje teh živali na različnih testnih ploskvah. Predvideli smo, da bomo bolj učinkovite smernice lahko podali le, če se študije lotimo celostno, zato smo proučevali tudi izbiro mikrohabitata mladostnega larvalnega stadija te vrste na istih površinah, popisovali pa smo tudi druge vrste metuljev. Na predavanju smo zato govorili predvsem o pomembnosti sinteze rezultatov, ki nakazujejo drugačne rešitve, kot bi jih sicer morda predvideli le na rezultatih, pridobljenih iz posameznih segmentov študije.

O predavatelju: Jure Jugovic je univerzitetni diplomirani biolog in profesor biologije, ki je na Biotehniški fakulteti leta 2010 doktoriral na temo morfološke diferenciacije dinarskih jamskih kozic (Crustacea: Decapoda: Atyidae). Zaposlen je na Univerzi na Primorskem, kjer predava zoološke in evolucijske vsebine na dodiplomskih in magistrskih  programih ter deluje raziskovalno. Njegova področja raziskovalnega zanimanja so taksonomija in ekologija rakov (zlasti kozic in enakonožnih rakov), speleobiologija, morfologija, evolucijske spremembe in adaptacije ter ekologija in varstvo narave (zlasti dnevnih metuljev).

 

ZAŠČITA IN PRAVILNO UPRAVLJANJE KRAŠKIH TRAVIŠČ NA OBMOČJIH NATURA 2000na vrh

Peti biološki večer v letu 2013/14 z naslovom »Zaščita in pravilno upravljanje kraških travišč na območjih Natura 2000« je izvedel Jernej Figelj. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 31. 3. 2014, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Na Krasu živi veliko različnih vrst ptic in čeprav velik delež Krasa pokriva gozd, so najpomembnejši habitati za ptice skalovja in kulturna krajina. Na predavanju smo podrobneje spoznali mozaično kraško kulturno krajino kjer prevladujejo ekstenzivna travišča, ptice, ki tukaj gnezdijo in načine kako s takšno krajino ravnati trajnostno in jo ohraniti za prihodnje generacije.

O predavatelju: Jernej Figelj je varstveni ornitolog, zaposlen na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ukvarja se predvsem s spremljanjem pogostih ptic kmetijske krajine.

 

BIODIVERZITETA ARBUSKULARNIH MIKORIZNIH GLIV, ARHEJ IN BAKTERIJ NA NARAVNIH IZVIRIH CO2na vrh

Četrti biološki večer v letu 2013/14 z naslovom »Biodiverziteta arbuskularnih mikoriznih gliv, arhej in bakterij na naravnih izvirih CO2« je izvedla Nataša Šibanc. Predavanje se je odvilo v četrtek, 20. 3. 2014, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Naravni izviri CO2 (mofete) so ekstremni ekosistemi, kjer ogljikov dioksid (CO2) geološkega izvora doseže površino tal in najprej prizadene korenine rastlin in talne organizme. Vpliv povečane koncentracije CO2 na sestavo združb arbuskularnih mikoriznih gliv smo na območjih naravnih izvirov CO2 določili z metodo pirosekvenciranja (454 GS-FLX, Roche), sestavo združb arhej in bakterij smo določili s konvencionalnim pristopom na podlagi PCR, kloniranja in sekvenciranja po Sangerju. Rezultati naše študije so pokazali, da ima lahko izhajanje geološkega plina pomembne ekološke posledice, ki nastanejo zaradi sprememb v sestavi združb talnih mikroorganizmov. Te se dogajajo v smeri večje abundance anaerobnih in metanogenih predstavnikov arhej in bakterij in trajnih sprememb v smeri večje abundance ekoloških specialistov.

O predavateljici: Nataša Šibanc je bila po končanem univerzitetnem študiju agronomije zaposlena kot mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti UL , kjer je tudi vpisala doktorski študij Bioznanosti, smer biologija, ki ga letos zaključuje. V okviru tekočega projekta ARRS pod vodstvom doc. dr. Irene Maček se ukvarja predvsem z raziskavami biodiverzitete in ekologije talnih mikroorganizmov, s poudarkom na raziskavah arbuskularnih mikoriznih gliv. Pedagoško je kot asistentka zaposlena tudi na UP FAMNIT.

 

VARSTVO POTROŠNIKA Z VIDIKA ZAGOTAVLJANJA VARNE HRANEna vrh

Tretji biološki večer v letu 2013/14 z naslovom »Varstvo potrošnika z vidika zagotavljanja varne hrane« je izvedla dr. Elizabeta Mičović. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 13. 1. 2014, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavateljica je predstavila osnovne pravice potrošnikov, ki izhajajo iz zakona o varstvu potrošnikov. Kako in kdaj je lahko potrošnik žrtev nepoštenih praks (zavajanja z neustreznim označevanjem in oglaševanjem, potvorbe živil, morebitne zastrupitve...). Predstavila je konkretne primere iz prakse in vlogo nosilcev živilske dejavnosti, inšpekcijskih služb in potrošnika.
Predavanje je potekalo v okviru projekta BioDiNet - Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, ki je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

O predavateljici: Dr. Elizabeta Mičović je doktorica znanosti s področja varstvoslovja, v njeno poklicno področje pa spadajo živilska industrija, kontrola kakovosti, razvoj izdelkov, varna hrana, mikrobiologija, analize tveganja, upravljanje s tveganji, uradni inšpekcijski nadzor, javno zdravje in varstvo potrošnikov.

 

GENETSKA RAZNOLIKOST OLJK TER NJEN POMEN PRI PRIDOBIVANJU NOVIH SORTna vrh

Drugi biološki večer v letu 2013/14 z naslovom »Genetska raznolikost oljk ter njen pomen pri pridobivanju novih sort« je izvedel Matjaž Hladnik. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 16. 12. 2013, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavatelj se je dotaknil procesa domestikacije oljk, širitve oljk iz centrov izvora ter predstavil izsledke tujih in domačih raziskav s področja genetske raznolikosti  genskih virov ter pomen le teh za potrebe žlahtnjenja.

O predavatelju: Matjaž Hladnik je leta 2008 diplomiral iz agronomije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru programa usposabljanja mladih raziskovalcev, ki ga opravlja na Inštitutu za oljkarstvo UP ZRS, proučuje odziv vinske trte po cepljenju, na nivoju transkriptoma. Njegovo raziskovalno področje zajema še proučevanje raznolikosti sredozemskih kulturnih rastlin z genetskimi markerji. Na UP FAMNIT je asistent pri predmetih Osnove genetike in genomike, Bioinformacijski praktikum, Sadjarstvo ter Žlahtnjenje rastlin.

 

PO SLEDEH WULFENOVKE DO NAJVIŠJEGA VRHA ALBANSKIH ALP (BJESHKET E NEMUNA - PROKLETIJE)na vrh

Prvi biološki večer v letu 2013/14 z naslovom »Po sledeh wulfenovke do najvišjega vrha Albanskih Alp (Bjeshket e Nemuna - Prokletije)« je izvedel doc. dr. Boštjan Surina. Predavanje se je odvilo v četrtek, 14. 11. 2013, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavatelj je predstavil svoje dosedanje raziskave v Dinaridih in na Balkanskem polotoku s poudarkom na Prokletijah, skrajnem jugovzhodnem, najvišjem in najbolj vznemirljivem delu Dinaridov. Ob številnih botaničnih in geografsko-zgodovinskih zanimivostih Prokletij je slušatelje seznanil z biotsko pestrostjo, endemizmom, zanimivimi in nerešenimi problemi v rastlinskem svetu območja med Albanijo, Kosovim in Črno goro.

O predavatelju: Boštjan Surina je svoje univerzitetno šolanje zaključil na Univerzi v Ljubljani in v okviru programa usposabljanja mladih raziskovalcev leta 2002 magistriral, leta 2004 pa doktoriral na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, kjer je za svoj študijski uspeh prejel Jesenkovo nagrado. Po končanem doktorskem študiju se je kot Marie Curie štipendist pet let usposabljal na Botaničnem inštitutu Univerze na Dunaju (Avstrija) in v Prirodoslovnem muzeju Rijeka (Hrvaška). Od leta 2008 je kot predavatelj angažiran na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja s sistematiko, filogenijo in filogeografijo polimorfnih taksonov cvetnic na območju Dinaridov, Balkanskega polotoka in Sredozemlja.