Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2023/24.

S predavanjem "Skrivnostna kozača (Strix uralensis) kot končni plenilec v gozdnem ekosistemu: od favnističnih popisov do ekosistemskih raziskav" se je zaključil niz Famnitovih bioloških večerov za študijsko leto 2023/24.

Vabljeni, da se nam ponovno pridružite naslednje leto!

ZOOM

“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”

Biološki večeri v študijskem letu 2011/12

natisni

OCENA IZPOSTAVLJENOSTI ŽIVEMU SREBRU PRI SLOVENSKEM PREBIVALSTVUna vrh

Šesti biološki večer v letu 2011/12 z naslovom »Ocena izpostavljenosti živemu srebru pri slovenskem prebivalstvu« je izvedla Ana Miklavčič. Predavanje se je odvilo v četrtek, 31. 5. 2012, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Živo srebro se uvršča med najbolj strupene elemente, njegova strupenost pa je odvisna od kemijske zvrsti, odmerka in načina izpostavljenosti. Najbolj občutljiv segment prebivalstva so nosečnice in otroci. Dosedanje epidemiološke študije kažejo na oslabljene psiho-fizične sposobnosti otrok, ki so prenatalno izpostavljeni metil živemu srebru. V predavanju smo se osredotočili na izpostavljenost ljudi organskemu živemu srebru preko uživanja rib in druge morske hrane. Predstavljeni so bili rezultati povezani z vsebnostjo živega srebra v ribah kupljenih na slovenskem tržišču in rezultati v povezavi z biološkimi kazalci izpostavljenosti kot so koncentracije celokupnega živega srebra ali metil živega srebra v popkovni krvi, laseh in materinem mleku.

O predavateljici: Ana Miklavčič je diplomirala na Biotehniški fakulteti na oddelku za Živilsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Trenutno je zaposlena kot mlada raziskovalka na Institutu Jožef Stefan na Odseku za znanost o okolju. Pod mentorstvom prof. dr. Milene Hrvat končuje doktorsko disertacijo z  naslovom: »Ocena izpostavljenosti živemu srebru pri slovenskem prebivalstvu«.

 

OKOLJSKI DEJAVNIKI IN MAKROFITI V KALIH NA KRASUna vrh

Peti biološki večer v letu 2011/12 z naslovom »Okoljski dejavniki in makrofiti v kalih na Krasu« je izvedla uni. dipl. biol. Mateja Potisek. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 2. 4. 2012, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavateljica nam je predstavila kale - antropogena vodna telesa na kraškem območju, njihovo vlogo v preteklosti in recentno izgubo njihovega prvotnega namena. Danes je namreč večina kalov v procesu zaraščanja, razen redkih, ki so jih pred leti obnovili. Za te vodne ekosisteme je značilna visoka diverziteta rastlin in živali, ki so vezane na vodno okolje.  V kalih so svoj dom našle tudi mnoge redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Na predavanju so bili predstavljeni izsledki diplomske naloge z naslovom Okoljski dejavniki in makrofiti v kalih na Krasu, kjer je bil namen diplomskega dela popisati makrofite v kalih ter ugotoviti vpliv izbranih fizikalnih, kemijskih in biokemijskih dejavnikov ter značilnosti kalov in prispevnega območja na pojavljanje, vrstno pestrost, pogostost in razporeditev makrofitov v kalih na Krasu.

O predavateljici: Mateja Potisek je leta 2011 diplomirala na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je pridobila naziv diplomirana biologinja in profesorica biologije. Njeno področje raziskovanja je ekologija in sistematika rastlin. Zaposlena je na Katedri za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer trenutno opravlja delo asistentke in raziskovalke za področje ekologije rastlin. 

 

BIODIVERSITY CONSERVATION IN IRANna vrh

Četrti biološki večer v letu 2011/12 z naslovom »Biodiversity conservation in Iran« je izvedel Dr. Gholamreza Naderi. Predavanje se je odvilo v ponedeljek, 27. 2. 2012, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). Predavanje je bilo v angleškem jeziku.

O predavanju: Predavatelj je na predavanju povzel naravne značilnosti Irana, s poudarkom na topografiji, klimi in drugih dejavnikih. Sledil je opis zavarovanih območij v državi ter njihovih pomembnih živalskih vrst (predvsem ptic in sesalcev), hkrati pa je predstavil njihov status po IUCN seznamu ter obrazložil, kako v državi upravljajo z njihovimi populacijami.

O predavatelju: Dr. Gholamreza Naderi je doktoriral iz področja ekologije prostoživečih živali. Njegova področja raziskovanja so Ekologija in filogeografija ter ocena habitatov. Trenutno je dr Naderi zaposlen kot predavatelj na naslednjih iranskih univerzah: Islamic Azad University in Tehran University.

 

HRUP - POMEMBEN OKOLJSKI VIDIK LUKE KOPER D.D.na vrh

Tretji biološki večer v letu 2011/12 z naslovom »Hrup-pomemben okoljski vidik Luke Koper d.d.« je izvedla mag. Franke Cepak. Predavanje se je odvilo v četrtek, 8. 12. 2011, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavanje je vključevalo predstavitev problematike hrupa v pristanišču, način meritev, opis ukrepov zmanjševanja hrupa (kratkoročni/dolgoročni) ter predstavitev rezultatov meritev.

O predavateljici: Mag. Franka Cepak je študirala na Univerzi v Ljubljani na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer je pridobila tudi naziv magister znanosti. Od 2007 je zaposlena v Luki Koper d.d. kot okoljski manager. Ukvarja se z obvladovanjem sistema ravnanja z okoljem v pristanišču (nadzorovanje in skrb za izvajanje ukrepov varstva okolja, svetovanje ukrepov s področja varstva okolja, podajanje mnenj in predlogov o ukrepih za zmanjševanje emisij, …).

 

MAJOR DETERMINANTS OF PLANT DIVERSITY AND HOW TO STUDY ITna vrh

Drugi biološki večer v letu 2011/12 z naslovom »Major determinants of plant diversity and how to study it« je izvedel gost iz Paname dr. Edgardo I. Garrido-Pérez. Predavanje se je odvilo v sredo, 26. 10. 2011, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). Predavanje je bilo v angleškem jeziku.

O predavanju: Predavatelj je povzel glavne dejavnike, ki določajo lokalno rastlinsko pestrost in vrstno sestavo, ter kako človek vpliva na lastnosti rastlinskih združb. Predavanje je  podkrepil s konkretnimi primeri iz tropskega deževnega gozda, ki se jih da prenesti tudi na mediteranski gozd. Hkrati je podal rešitve, kako lahko s pomočjo lastne kreativnosti in discipline z malo stroški, a vendar učinkovito, preučujemo vzorce in procese rastlinske pestrosti.

O predavatelju: Dr. Edgardo I. Garrido-Pérez je bil pet let zaposlen na biološki postaji Barro Colorado Island, Panama Canal. Dodiplomski študij je zaključil na Univerzi v Panami in Princeton univerzi v Panami. Doktorat je zaključil v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča Mexico Yucatan  ter Univerze v Goettingenu. Trenutno zaključuje podoktorski projekt. Njegova področja raziskave so: gozdovi in ekologija, evolucijski mehanizmi in zgodovinska ekologija.

 

KLOBUČNJAKI (SCYPHOZOA; CNIDARIA) IN FILOGEOGRAFSKI VZORCIna vrh

Prvi biološki večer v letu 2011/12 z naslovom »Klobučnjaki (Scyphozoa; Cnidaria) in filogeografski vzorci« je izvedla doc. dr. Andreja Ramšak. Predavanje se je odvilo v četrtek, 13. 10. 2011, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavateljici: Doc. dr. Andreja Ramšak je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za biologijo - Morski biološki postaji. Občasno sodeluje tudi v pedagoškem procesu na UP FAMNIT - v  preteklem akademskem letu je sodelovala pri izvedbi programa Sredozemsko kmetijstvo. Ukvarja se s filogeografijo klobučnjakov, ki se v zadnjih letih vse pogosteje in množično pojavljajo v morjih ter povzročajo težave turizmu in ribiški industriji.