Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2021/22 je zaključen.

“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”

Biološki večeri v študijskem letu 2010/11

natisni

POPULACIJE MALIH SESALCEV V ATLANTSKEM GOZDU BRAZILIJEna vrh

Deveti biološki večer v letu 2010/11 z naslovom »Populacije malih sesalcev v Atlantskem gozdu Brazilije« je izvedla dr. Maja Kajin. Predavanje se je odvilo v četrtek, 9. 6. 2011, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavateljici: Dr. Maja Kajin je podoktorska raziskovalka, ki se ukvarja z genetiko in ekologijo malih sesalcev v gozdovih Brazilije. Po zaključenem šolanju na Gimnaziji Poljane je študij nadaljevala na Brandenburgische Technische Universitaet Cottbus v Nemčiji in nato na magistrskem in doktorskem študiju na Univerzi v Rio de Janeiru. V predavanju se bo posvetila aktualnim ekološkim problemom v Braziliji ter podrobneje ekološkim raziskavam malih sesalcev.

 

NASLEDNJA GENERACIJA DNK SEKVENCIRANJA: IZREDNA NATANČNOST IN ZMOGLJIVOST MASOVNEGA SEKVENCIRANJA SOLID SISTEMOV IN REVOLUCIONARNA ENOSTAVNOST IN PRILAGODLJIVOST »POST LIGHT« SEKVENCIRANJA SISTEMA ION TORRENT PGM™na vrh

Osmi biološki večer v letu 2010/11 z naslovom »Naslednja generacija DNK sekvenciranja: Izredna natančnost in zmogljivost masovnega sekvenciranja Solid sistemov in revolucionarna enostavnost in prilagodljivost »Post Light« sekvenciranja sistema Ion Torrent PGM™« sta izvedla dr. Minka Kovač in Urban Traunšek iz podjetja Omega d.o.o.. Predavanje se je odvilo v sredo, 1. 6. 2011, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Razumevanje ekosistemov in spremljanje okoljskih sprememb je ključnega pomena za ohranjanje zdravega okolja in trajnostno gospodarstvo. Prvi korak pri zaščiti vrst je zato ocena biotske raznovrstnosti, za katero pa je nujno potrebna identifikacija posameznih organizmov, ki tvorijo biološke združbe. Natančno in dosledno identifikacijo taksonov je težko doseči zgolj z uporabo tradicionalnih morfoloških pristopov, zato so DNK zaporedja postala glavni vir informacij na skoraj vseh ravneh taksonomske hierarhije: od posameznih osebkov, populacij, vrst in celotnih združb. V predavanju sta bili predstavljeni dve tehnologiji naslednje generacije masovnega sekvenciranja. Tehnologija Solid je med vsemi sistemi naslednje generacije vzporednega masovnega sekvenciranja najnatančnejša, saj ji kemija sekvenciranja, zasnovana na ligaciji in dvo-baznem kodiranju (2 base encoding), omogoča neprimerljivo točnost prebranih baz celo do 99,99 %. Najnovejši napredek v tehnologiji pa predstavlja ti. »Post Light« sekvenciranje, ki ga uvaja sistem Ion Torrent PGM™ (Personal Genome Machine). Obilje genomskih informacij bo omogočilo širok spekter novih aplikacij za identifikacijo vrst, rešitev odprtih taksonomskih vprašanj in boljše razumevanje evolucijskih razmerij med vrstami ter biotske raznovrstnosti ekosistemov.

 

DELFINI V SLOVENSKEM MORJUna vrh

Sedmi biološki večer v letu 2010/11 z naslovom »Delfini v slovenskem morju« je izvedel Tilen Genov, predsednik društva Morigenos. Predavanje se je odvilo v sredo, 20. 4. 2011, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavatelju: Tilen Genov je ustanovitelj in predsednik društva Morigenos -  društva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev. Poleg tega je koordinator programa raziskovanja društva, slovenski predstavnik Evropskega društva za kite in delfine, član Evropskega društva za kite in delfine in član svetovnega Društva za znanost o morskih sesalcih. Društvo Morigenos je je neodvisna in neprofitna strokovna nevladna organizacija, ki skuša združevati znanstveno raziskovanje, monitoring, izobraževanje, ozaveščanje javnosti, razvoj kadrov in upravljanje z naravnimi viri, za učinkovito varstvo morskega okolja in biotske raznovrstnosti.

 

BALKANSKI POLOTOK V OČEH NARAVOSLOVCAna vrh

Šesti biološki večer v letu 2010/11 z naslovom »Balkanski polotok v očeh naravoslovca« je izvedel Peter Glasnović. Predavanje se je odvilo v četrtek, 31. 3. 2011, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavatelju: Peter Glasnović  je študiral biologijo in kemijo na Univerzi v Ljubljani in je vpisan na podiplomski študij na Univerzi na Primorskem. Njegovo področje zanimanja za naravo je zelo široko - od botanike do biogeografije in evolucije. Na Univerzi na Primorskem je na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper  zaposlen kot asistent v okviru Inštituta za biodiverzitetne študije, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, pa kot asistent pri predmetih Splošna in anorganska kemija in Biogeografija.

 

AN OVERVIEW OF ILLUMINA SEQUENCING TECHNOLOGY AND ITS APPLICATIONSna vrh

Peti biološki večer v letu 2010/11 z naslovom »An Overview of Illumina Sequencing Technology and its Applications« je izvedel dr. Epameinondas Fritzilas. Predavanje se je odvilo v petek, 4. 3. 2011, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). Predavanje je bilo v angleškem jeziku.

O predavanju: 
High-throughput DNA sequencing has become a mature technology that offers new insights to molecular biologists.
In this talk, lecturer gave a high-level overview of Illumina's sequencing workflow:
Sample preparation, image acquisition, base-calling, read mapping and variant calling.
Certain things were discussed from a computer scientist's point of view.
https://www.famnit.upr.si/files/files/novice/Koper_Mar11_EFritzilas.pdf

 

KOMARJI - ZAKAJ IN KAKO PREUČEVATI TO NADLOGO?na vrh

Četrti biološki večer v letu 2010/11 z naslovom »Komarji - zakaj in kako preučevati to nadlogo« je izvedla Katja Kalan. Predavanje se je odvilo v sredo, 26. 1. 2011, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavateljici: Katja Kalan je študirala biologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tekom študija je sodelovala na raznih projektih, predvsem s področja ekologije in sistematike živali. Zanimata jo biologija in ekologija tigrastega komarja. Od februarja 2010 je zaposlena kot astistenka na UP FAMNIT in kot raziskovalka na Inštitutu za biodiverzitetne študije. 

 

MALI SESALCI BALKANSKEGA POLOTOKAna vrh

Tretji biološki večer v letu 2010/11 z naslovom »Mali sesalci Balkanskega polotoka« je izvedel prof. dr. Boris Kryštufek. Predavanje se je odvilo v sredo, 22. 12. 2010, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavatelju: Prof. dr. Boris Kryštufek, doktor bioloških znanosti, je zaposlen kot znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, Univerza na Primorskem (predstojnik Inštituta za biodiverzitetne študije in kot muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (vodja Kustodiata za vretenčarje). Poklicno se ukvarja s sistematiko, filogenijo in biogeografijo sesalcev ter z varstveno biologijo.

 

VAROVATI ALI NE? KAKO NAM VARSTVENA GENETIKA PRI TEMU LAHKO POMAGA?na vrh

Drugi biološki večer v letu 2010/11 z naslovom »Varovati ali ne? Kako nam varstvena genetika pri temu lahko pomaga?« je izvedla doc. dr. Elena Varljen Bužan. Predavanje se je odvilo v četrtek, 2. 12. 2010, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavateljici: Doc. dr. Elena Varljen Bužan je doktorirala na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V času podiplomskega in podoktorskega študija je pridobila več štipendij za študij in delo v Veliki Britaniji, Španiji in na Češkem. Poklicno se ukvarja z raziskavami  varstvene in  populacijske genetike sesalcev na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije pa je zaposlena kot predavateljica pri predmetih Biokemija in Varstvena biologija.

 

THE PHYLOGEOGRAPHY OF RODENTS IN AFRICAna vrh

Prvi biološki večer v letu 2010/11 z naslovom »The phylogeography of rodents in Africa« je izvedel doc. dr. Josef Bryja. Predavanje se je odvilo v sredo, 27. 10. 2010, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). Predavanje je bilo v angleškem jeziku.

O predavatelju: Doc. dr. Josef Bryja je zaključil dodiplomski in podiplomski študij na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem, s specializacijo iz zoologije in ekologije sesalcev. Zaposlen je kot znanstveni sodelavec na Oddelku za populacijsko biologijo in kot vodja laboratorija za zoologijo in ekologijo na Fakulteti za znanost v Brnu. Raziskovalno se ukvarja z molekularno ekologijo vretenčarjev ter vedenjsko in populacijsko ekologijo glodavcev.