Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Cikel predavanj Famnitovi Biološki večeri 2025/26.

Vabljeni na drugo predavanje letošnjih bioloških večerov z naslovom “Ohranjanje visoke ravni biodiverzitete na Krasu z aktivnim delovanjem lokalnega prebivalstva,” ki ga bo izvedel Aleš Pernarčič, LAS Kras - Gal Carso. Predavanje bo potekalo v sredo, 7. januarja 2026, ob 19.00, prek ZOOM povezave.

ZOOM

“Širok spekter tematik s področja aktualnih in aplikativnih raziskav biodiverzitete”

Biološki večeri v študijskem letu 2024/25

natisni
Should I stay or should I go now? Seasonal space use of loggerhead sea turtle in the Adriatic sea   Divje rastoče gladiole (mečki) v Sloveniji Torek, 12. november 2024, ob 19.00,  ZOOM   Meduze in rebrače v slovenskem morju Sreda, 11. december 2024, ob 19.00,  ZOOM Flora Parka Škocjanske jame Sreda, 15. januar 2025, ob 19.00,    ZOOM Ethnobiology of Wartime: Where Wild Plants are Crucial for Food Security Sreda, 12. februar 2025, ob 19.00,  ZOOM Tihi jezik vonjav: razkrivanje skrivnega življenja saproksilnih hroščev v starih gozdovih Sreda, 12. marec 2025, ob 19.00,  ZOOM

Should I stay or should I go now? Seasonal space use of loggerhead sea turtle in the Adriatic sea  na vrh

Četrtek, 24. oktober 2024, ob 19.00 // Thursday, 24 October 2024  ZOOM 

O PREDAVANJU:

The Adriatic Sea is one of the most important marine habitats for loggerhead turtles in the Mediterranean. Oceanic areas of the southern Adriatic provide epipelagic developmental habitat, while the Northern Adriatic is the largest neritic foraging habitat of loggerhead turtles in the Mediterranean. The thermal environment is a key factor in the biology of sea turtles, with thermal constraints becoming evident in winter at the lower limits of temperature valence. Winter distribution in the Adriatic Sea is poorly known with suggested southward movement patterns from the Bay of Trieste and the coasts of West Istria in the summer towards the Lošinj archipelago in winter.  We tracked 23 sea turtles to obtain data on their space use within the Adriatic Sea and delineate seasonal home ranges of sea turtles according to the temperature seasonality in the Adriatic Sea. The results provided a basis to evaluate the space use patterns of individual sea turtles in the Adriatic Sea combined with aggregated seasonal space use. Sea turtle space use intersected with existing and proposed Marine Protected Areas and overlapped with industrial fishers' efforts to provide recommendations for conservation.

O PREDAVATELJU:

Matic is a PhD candidate enrolled at the University of Ljubljana, Slovenia, with the dissertation title ‘Spatial ecology and conservation of loggerhead sea turtles in the Adriatic Sea’ and is due to graduate in 2024. He is also a teaching assistant at the University of Primorska, Slovenia. He provides materials and supervision in labs and practical work for modules marine ecology, marine conservation biology, advanced topics in conservation biology, and biology and conservation of large vertebrates on the master’s study programme Nature Conservation. He has expertise in statistics and spatial modelling, including programming language R and geographic information system QGIS.      

                      

      

Divje rastoče gladiole (mečki) v Slovenijina vrh

Torek, 12. november 2024, ob 19.00, ZOOM na vrh

O predavanju:

V flori Slovenije je rod mečkov (Gladiolus, Iridaceae) zastopan s štirimi karizmatičnimi, močno ogroženimi in zavarovanimi vrstami, med katerimi še zmeraj velikokrat prihaja do negotovosti ob določevanju vrste. Tovrstna nejasnost odpira vrata številnih vprašanj o stanju vrst, njihovem pojavljanju in zanesljivosti navedb o vrstah iz herbarjiskega materiala. V sklopu predavanja bomo izvedeli kako je z mečki v Sloveniji in se še posebej posvetili našima najbolj razširjenima vrstama mečkov (močvirski in ilirski meček).

O predavateljici:

Tinina ljubezen do narave in rastlin se je začela že v mladostnih letih, njena prava biološka pot pa se je začela s študijem biologije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko na Univerzi v Mariboru. Svojo študijsko pot je nadaljevala na podiplomskem študiju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je lani decembra (2023) magistrirala iz ekologije in biodiverzitete. Po študiju se je zaposlila v Mariboru na območni enoti Zavoda RS za varstvo narave. V prostem času rada tereni po Sloveniji, obiskuje visokogorja in se ukvarja z različnimi športi.

 

      

 

Meduze in rebrače v slovenskem morjuna vrh

Sreda, 11. december 2024, ob 19.00, ZOOMna vrh

O predavanju:

Morje nam skriva veliko število zelo zanimivih organizmov. Med te spadajo tudi želatinozni zooplanktonski organizmi, kamor spadajo meduze (ožigalkarji) in pa rebrače. V slovenskem morju imamo kar nekaj vrst iz obeh skupin, in na tem predavanju se bomo z njimi podrobneje seznanili, se naučili kako jih prepoznati ter ugotovili, ali so potencialno nevarni, kako vplivajo na druge vrste in ali so katere od vrst invazivne ali tujerodne.

O predavatelju:

Kevin Rečnik je diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete. Študij je opravil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Tema magistrskega dela je bila dinamika tujerodne rebrače v slovenskem morju. Od februarja 2024 je zaposlen na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem kot asistent in raziskovalec na projektih, kot sta Interreg projekta E-Nat2Care in Kras4Us, poleg tega sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih oddelka, na primer pri vzorčenju klopov in komarjev ter na raziskavah zelene rege v Škocjanskem zatoku. V prostem času se posveča različnim hobijem, med katere spada tudi astronomija.

      

Flora Parka Škocjanske jamena vrh

Sreda, 15. januar 2025, ob 19.00,  ZOOMna vrh

O PREDAVANJU:

Park Škocjanske jame ne obsega velikega območja, vendar na svojem površju združuje veliko raznolikost rastlinskega sveta. V globokih udornih dolinah presenečajo številne vrste hladnejših, gorskih območij, medtem ko so v njihovi bližini opažali prav tako številne toploljubne, submediteranske vrste. V parku so nahajališča nekaterih endemičnih, redkih ali ogroženih vrst, ki so tudi v rdečem seznamu praprotnic in semenk Slovenije: bršljanov pojalnik (edino nahajališče), wettsteinova mrtva kopriva (eno izmed dveh nahajališč), justinova zvončica (klasično nahajališče), primorska preobjeda, resasti ožepek, rdečeplodni brin, pospichalova zlatica in žajbelj.

O PREDAVATELJU:

Dr. Boštjan Surina na UP FAMNIT deluje kot predavatelj na področjih sistematike, ekologije in reprodukcijske biologije rastlin, kot kustos za botaniko pa v Prirodoslovnem muzeju Rijeka. Svoje raziskave usmerja v razumevanje raznolikosti cvetnic v času na širšem območju Sredozemlja. Probleme nastajanja in vzdrževanja reprodukcijskih barier med posameznimi razvojnimi linijami cvetnic raziskuje s pomočjo klasičnih in modernejših, molekularno-genetskih metod.

Ethnobiology of Wartime: Where Wild Plants are Crucial for Food Securityna vrh

Sreda, 12. februar 2025, ob 19.00, ZOOMna vrh

About lecture:

Wild food plants (WFPs) have been an important source of human nutrition since ancient times, and they particularly revive when conventional food is not available due to emergency situations, such as natural disasters and conflicts. Nearly 60% of the Syrian population (12.4 million people) are food insecure due to the current war. The presentation focuses on the conflict’s effect on the use of WFPs and on what species are consumed by local people during the current crisis. The study docuemts 75 wild food plant species used for food and drink.

About lecturer:

Naji Sulaiman is an Assistant Professor of environmental and applied botany at the University of Gastronomic Sciences, Italy. As an ethnobotanist, his research primarily focuses on the Eastern Mediterranean and Middle East regions. He has a PhD in Tropical Agrobiology and Bioresources Management from the Czech University of Life Sciences, Prague, where he also earned his Master’s degree in Tropical Crop Management and Ecology. He completed his Bachelor’s studies in Agricultural Engineering at Tishreen University in Latakia, Syria. In recent years, his research concentrated on the relationship between people and wild plants under turbulent and warfare conditions.

 

Tihi jezik vonjav: razkrivanje skrivnega življenja saproksilnih hroščev v starih gozdovihna vrh

Sreda, 12. marec 2025, ob 19.00, ZOOMna vrh

O PREDAVANJU:

Predavanje bo osvetlilo, kako se saproksilni hrošči, ključni prebivalci starih gozdov, sporazumevajo s tihim jezikom vonjav. Te žuželke uporabljajo kemične signale za iskanje partnerjev, prepoznavanje primernega okolja in obrambo pred plenilci. Na predavanju bodo predstavljeni načini, kako lahko ta tihi jezik uporabimo za napredne metode spremljanja njihovih populacij, kar je ključno za ohranjanje in zaščito biodiverzitete. Aktivnosti ohranjanja, ki bodo predstavljene, potekajo v okviru projekta Interreg Italija-Slovenija E-Nat2Care, osredotočenega na varovanje biodiverzitete in trajnostno upravljanje starih gozdov.

O PREDAVATELJICI:

Predavateljico so že od nekdaj navduševale žuželke, še posebej njihovo vedenje, pri čemer se raziskovalno osredotoča predvsem na vedenje in kemično ekologijo žuželk. Ukvarja se s temeljnimi vprašanji o sporazumevanju žuželk s pomočjo kemičnih in vibracijskih signalov ter z možnostjo uporabe teh signalov za razvoj alternativnih metod za odkrivanje, spremljanje in nadzor gospodarsko pomembnih ali ogroženih vrst žuželk. Predavateljica sodeluje v nacionalnih in mednarodnih projektih za spremljanje in izboljšanje stanja ohranjenosti vrst evropskega varstvenega pomena.