Biološki večeri v študijskem letu 2019/20

IZ ŽIVLJENJA KRATKOZOBE KADULJEna vrh

Sedmi biološki večer v letu 2019/20 z naslovom »Iz življenja kratkozobe kadulje« je izvedel izr. prof. dr. Boštjan Surina. Predavanje se je odvilo v sredo, 13. 5. 2020, ONLINE.

O predavanju: Kratkozoba kadulja (Salvia brachyodon) je endemična vrsta južnega dela primorskih Dinaridov. Poznana je z dveh nahajališč na Hrvaškem (Pelješac, Cavtat) in enega v Bosni in Hercegovini (Orjen). Zaradi redkosti in spreminjanja njenih rastišč zaradi zaraščanja in požarov jo obravnavamo kot ogroženo vrsto. Njena ogroženost in biološke posebnosti – gre za pozno cvetočo vrsto z največjimi cvetovi med evropskimi kaduljami – nas je spodbudila, da smo se v okviru mednarodnega sodelovanja temeljito posvetili proučevanju ekologije in reprodukcijske biologije kratkozobe kadulje na vseh njenih rastiščih. Predavatelj nam je predstavil rezultate nekajletnega proučevanja te redke, zanimive rastline.

 

ORJEN: PLANINA KAMNA IN VODEna vrh

Šesti biološki večer v letu 2019/20 z naslovom »Orjen: planina kamna in vode« je izvedel dr. Peter Glasnović. Predavanje se je odvilo v torek, 25. 3. 2020, ONLINE.

O predavanju: Orjen je obsežen gorski masiv primorskih Dinaridov Črne gore, ki čez mejo sega deloma tudi v Bosno in Hercegovino in se proti vzhodu spusti do morja v slikoviti zaliv Boke Kotorske.  V času zadnje ledene dobe je to območje zaznamovala obsežna poledenitev, katere posledice še danes opazimo na vsakem koraku. Orjen velja tudi za najbolj namočen del Evrope, kjer letno pade preko 5000 mm padavin. Vse to se izraža v izredno bogati biotski pestrosti, kjer so jasno opazni tako vplivi toplega Sredozemlja, kot višje ležečega dinarskega gorstva. Ena največjih posebnosti Orjena je endemična orjenska perunika (Iris orjenii). Čeprav uspeva na odročnih mestih, kjer ima malo stikov s človekom, bi zaradi svoje redkosti lahko postala hitro ogrožena, predvsem zaradi sprememb v okolju in bližine planinskih poti. Predavatelj nam je predstavil planino Orjen ter naravovarstvene aktivnosti, ki so jih tam izvedli v okviru mednarodnega sodelovanja v preteklih letih. 

 

PREPREČEVANJE ŠKOD VELIKIH ZVERI V KMETIJSTVUna vrh

Peti biološki večer v letu 2019/20 z naslovom »Preprečevanje škod velikih zveri v kmetijstvu« je izvedel Tomaž Berce. Predavanje se je odvilo v sredo, 4. 3. 2020, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavanje je bilo namenjeno zelo aktualni tematiki škod, ki jih velike zveri povzročajo na človekovem premoženju. Spoznali smo zakaj prihaja do škod in kako so škode povezane z biologijo velikih zveri ter kje se škode pojavljajo, kako obsežne so in kaj lahko naredimo, da se škode zmanjšajo. Predstavljeni so bili različni ukrepi, ki se na terenu kažejo kot najbolj zanesljivi, njihove prednosti in izzivi, s katerimi se vsak dan srečujemo na terenu.

O predavatelju: Tomaž Berce je univerzitetni diplomirani biolog, ki se s področjem velikih zveri aktivno ukvarja zadnjih 10 let. Najprej kot prostovoljec, nato kot zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije. Tomaž že od leta 2014 deluje na področu konfliktov med človekom in velikimi zvermi, predvsem z ukrepi za preprečevanje škod, ki jih velike zveri povzročajo v kmetijstvu. Pri svojem delu poskuša razumeti vse vidike življenja na območju prisotnosti velikih zveri, pri čemer mu življenje na podeželju omogoča še nekoliko bolj podroben vpogled v vsakdanje izzive. Aktivno sodeluje tudi pri proučevanju šakala, vidre, bobra, invazivnih vrst in je že več kot 20 let aktiven ornitolog.

 

IS RESOLUTION SOLUTION?na vrh

Četrti biološki večer v letu 2019/20 z naslovom »Is resolution solution?« je izvedla doc. dr. Katja Lakota. Predavanje se je odvilo v sredo, 19. 2. 2020, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Vnetje je obrambni odziv organizma na mehansko ali biološko poškodbo tkiva, njegova resolucija pa aktiven proces, nujno potreben za povrnitev homeostaze. V primeru, da se to ne zgodi lahko pride do bolezni. V predavanju smo opisali dejavnike, ki pripomorejo k pretiranemu vnetju, aktivni proces resolucije vnetja in mediatorje, ki to omogočijo (ter kako jim nehote preprečujemo njihove naloge z vnosom nekaterih zdravil). Spoznali smo tudi s staranjem povezan sekretorni celični fenotip in kako ga lahko uspešno preprečimo in morda ustavimo staranje.

O predavateljici: Katja Lakota je magistra farmacije z doktoratom iz Biomedicine Univerze v Ljubljani. Od leta 2004 je zaposlena v Laboratoriju za imunologijo revmatizma, Klinični oddelek za revmatologijo, UKC Ljubljana, trenutno kot podoktorski raziskovalec. Raziskovalno se zanima za akutno in kronično vnetje in razvoj fibroze. Njeno delo obsega tako iskanje bioloških označevalcev kot raziskave patogenetskih mehanizmov, ki vodijo v nove terapevtske tarče. Prejela je Fulbrigtovo štipendijo za raziskovanje na Northwestern University v Chicagu in objavila več člankov v revijah z visokim faktorjem vpliva kot je Annals of Rheumatic Diseases.

 

ŽELVE V JADRANU - LIFE EUROTURTLESna vrh

Tretji biološki večer v letu 2019/20 z naslovom »Želve v Jadranu - Life Euroturtles« je izvedel Matic Jančič. Predavanje se je odvilo v sredo, 15. 1. 2020, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: V morjih Evropske Unije so prisotne tri vrste morskih želv: glavata kareta (Caretta caretta), orjaška črepaha (Chelonia mydas) in usnjača (Dermochelys coriacea). Glavata kareta in orjaška črepaha v svojem življenjskem ciklu uporabljata celotno območje Sredozemskega morja za prehranjevanje, prezimovanje in razmnoževanje. Severni Jadran, vključno s slovenskim morjem, za glavato kareto predstavlja najpomembnejše prehranjevalno območje v EU.
Morske želve se v Sredozemskem morju srečujejo s številnimi človeškimi dejavnostmi, ki jih ogrožajo, med drugimi razvoja turizma na gnezdiščih, onesnaženje morja in naključni ulov v ribolovna orodja. Te dejavnike ogrožanja naslavlja projekt LIFE EUROTURTLES – Skupni ukrepi za izboljšanje varstvenega statusa EU populacij morskih želv (https://www.euroturtles.eu/#/). V projektu sodeluje 9 partnerskih institucij iz 6 držav, ki izvajajo številne sodobne varstvene ukrepe. Kateri in kako učinkoviti so pa smo izvedeli na predavanju.

O predavatelju: Matic Jančič je raziskovalec in asistent na Oddelku za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in doktorski študent programa Bioznanosti na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z ekologijo in varstvom velikih morskih vretenčarjev v Jadranskem morju. V sklopu doktorske disertacije proučuje prostorsko ekologijo glavate karete in zmanjševanje naključnega ulova v ribiška orodja s poudarkom na dinamičnem upravljanju ribištva kot alternativi prostorsko statičnemu varstvu populacij.

 

ALI JE RES VSE V GENIH IN KAKO S SVOJIM ŽIVLJENJSKIM STILOM VPLIVAMO NA SVOJE POTOMCEna vrh

Drugi biološki večer v letu 2019/20 z naslovom »Ali je res vse v genih in kako s svojim življenjskim stilom vplivamo na potomce« je izvedla Tadeja Kuret. Predavanje se je odvilo v sredo, 11. 12. 2019, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Dolgo je veljalo, da sta naše življenje in usoda odvisna pretežno od dednih zasnov v naših genih. Znanost je bila o tem prepričana, zato so začeli v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja raziskovalci izpeljevati projekt človeškega genoma. Na presenečenje vseh se je izkazalo, da je večina genoma nekodirajočega, kar pomeni, da samo z DNA zapisom ne moremo pojasniti kompleksnosti človeka in bolezenskih stanj. V resnici je mogoče dednim zasnovam pripisati le 5% rakavih in srčnih obolenj. S prevzemom kontrole nad življenjem in spremembo naših navad lahko dejansko spremenimo aktivnost genov in tako kljubujemo našemu dednemu zapisu. Gre za koncept, poznan pod imenom epigenetika, ki predstavlja spoznanje, da lahko na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja, pri tem pa se zapis DNA ne spremeni. Celotnega pomena epigenetike trenutno še ne poznamo, vemo pa, da škodljivi vplivi iz okolja in slabe navade vplivajo na naše zdravje in počutje. Toda, ali s svojim življenjskim stilom lahko vplivamo tudi na zdravje naših še nerojenih potomcev? 

O predavateljici: Tadeja Kuret je študentka doktorskega programa Biomedicina, na Univerzi v Ljubljani in mlada raziskovalka v Laboratoriju za imunologijo revmatizma, v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Predmet njenih raziskav, ki jih izvaja v okviru nacionalnega programa Sistemske avtoimunske bolezni, so revmatološke avtoimunske bolezni, s poudarkom na vaskulitisih, vnetje in proteini akutne faze, avtoprotitelesa ter razvoj ateroskleroze. V okviru mednarodne izmenjave je leta 2015 aktivno sodelovala na raziskovalnem projektu na področju reproduktivne imunologije na Nizozemskem, v letu 2019 pa na področju funkcionalne genomike v Centru za eksperimentalno revmatologijo Zurich, za kar je pridobila več mednarodnih štipendij. Tadeja je tudi aktivna članica slovenskega združenja za pretočno citometrijo in delovne skupine evropskega združenja mladih za promocijo revmatologije (EMEUNET).

 

GALAPAGOS - TISOČ OBRAZOV NARAVEna vrh

Prvi biološki večer v letu 2019/20 z naslovom »Galapagos - tisoč obrazov narave« sta izvedla Sabina Francek Ivović in doc.dr. Vladimir Ivović. Predavanje se je odvilo v sredo, 13. 11. 2019, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Galapagos - združba vulkanskih otokov, kjer žubori življenje. Vsak otok je svet zase, ki ga tamkajšnji prebivalci varujejo, ščitijo.
Prvi biološki večer nas je tako popeljal na barvito potovanje po živalskem in rastlinskem svetu Galapagosa. Tja sta se odpravila:
Sabina Francek Ivović, ki je novinarka Regionalnega RTV centra v Kopru. Njeno delo zajema širok spekter različnih tem od katerih pa najbolj izstopajo zgodbe z okoljsko tematiko in zdravstvom.
Velikokrat se pridruži možu, Vladimirju Ivoviću, pri njegovem terenskem delu s področja biologije. Vladimir je profesor na FAMNIT-u, ki se raziskovalno ukvarja z medicinsko entomologijo. Sredi letošnjega poletja sta bila tako na Galapagosu, kjer je potekal 10. Svetovni kongres o peščenih muhah -  ISOPS X.