Biološki večeri v študijskem letu 2018/19

KAJ NAM POVE OKOLJSKI ODTIS?na vrh

Sedmi biološki večer v letu 2018/19 z naslovom »Kaj nam pove okoljski odtis?« je izvedel Tomaž Gorenc. Predavanje se je odvilo v sredo, 15. 5. 2019, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). 

O predavanju: Okoljski ali ekološki odtis velja za enega izmed najbolj celostnih kazalnikov trajnosti, ki obravnavajo okoljsko razsežnost razvoja in pritiske človeka na ekosisteme. Meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek uporablja, ter jih primerja z njihovo biološko zmogljivostjo obnavljanja (biokapaciteta). Kaj nam pove okoljski odtis, kakšni so najnovejši trendi in kako zmanjšati okoljski odtis, so nekatrera vprašanja, ki smo jih poskušali odgovoriti na tokratnem biološkem večeru. 

O predavatelju: Tomaž Gorenc je leta 2013 je diplomiral na Oddelku za geografijo in Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za diplomsko nalogo z naslovom Vloga naravnih virov v socialno-ekonomskem razvoju Angole je prejel tudi Prešernovo nagrado. Od leta 2016 je vodi okoljske projekte na IMZTR. Leta 2018 je vpisal doktorski študij na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tematsko ga najbolj zanima trajnostni razvoj, raba naravnih virov in součinkovanje okolja-zdravja, kar je tudi tema doktorskega študija.

 

INVAZIVNE ZOONOZE JUGOVZHODNE AZIJEna vrh

Šesti biološki večer v letu 2018/19 z naslovom »Invazivne zoonoze jugovzhodne Azije« je izvedla dr. Katja Kalan. Predavanje se je odvilo v sredo, 17. 4. 2019, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). 

O predavanju: Območje jugovzhodne Azije je znano kot endemično žarišče zelo nevarnih zoonoz, tj. bolezni, ki se iz okužene živali lahko prenesejo na ljudi in zaradi katerih je v zadnjih dvajset letih umrlo veliko ljudi. Na predavanju bo dr. Katja Kalan predstavila zoonoze, ki se vsakoletno pojavljajo na obiskanem območju na Tajskem, ter njihove prenašalce. Predavanje bo podkrepljeno s predstavitvijo dela v okviru delavnice iz medicinske entomologije, ki so jo v začetku študijskega leta izvedli entomologi doc. dr. Vladimir Ivović, doc. dr. Jure Jugovic in dr. Katja Kalan na Tajskem. Delavnica je potekala v okviru projekta Erasmus + LIFE for SEA-AD – Learning to Investigate by Field Experiment for Southeast Asian Emerging Diseases, v katerem so se združili strokovnjaki medicinske entomologije, mikrobiologije in parazitologije iz Slovenije, Francije in Portugalske. Glavni cilj projekta je, da raziskovalci in predavatelji s treh največjih tajskih univerz spoznajo invazivne zoonoze ter najnovejše metode in tehnike za njihovo preučevanje.

O predavateljici: Dr. Katja Kalan je od leta 2010 kot raziskovalka in asistentka zaposlena na Univerzi na Primorskem, kjer sodeluje pri izvedbi mednarodnih in nacionalnih projektov, pa tudi pri izvedbi študijskih programov na UP FAMNIT. Leta 2012 se je vpisala na študijski program tretje stopnje Ekološke znanosti na Fakulteti za matematiko in naravoslovje Univerze v Mariboru ter leta 2018 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Potencial širjenja tigrastega komarja, Aedes albopictus (Diptera: Culicidae), invazivne vrste v Sloveniji. Kot strokovnjakinja za komarje je Slovenijo zastopala na številnih mednarodnih posvetih, ki sta jih večinoma organizirala Evropski center za nadzor bolezni ter Svetovna zdravstvena organizacija.

 

LJUBEZEN, LAŽI IN PREVARE - EVOLUCIJA MUTUALISTIČNIH ODNOSOV MED RASTLINAMI IN ŽIVALMIna vrh

Peti biološki večer v letu 2018/19 z naslovom »Ljubezen, laži in prevare - evolucija mutualističnih odnosov med rastlinami in živalmi« je izvedla doc. dr. Živa Fišer Pečnikar. Predavanje se je odvilo v sredo, 10. 4. 2019, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). 

O predavanju: Vprašanje, kako so rastline v relativno kratkem obdobju zemeljske zgodovine dosegle tako veliko raznovrstnost, je stoletja begalo znanstvenike. Med približno 370.000 vrstami semenk najdemo milimetrsko vodno lečo ter več kot 100 metrov visoke sekvoje; puščavske rastline, ki celoten življenjski cikel zaključijo v nekaj tednih ter metuzalemske borovce v Kaliforniji, ki dosegajo starosti čez 5.000 let. A evolucijo rastlin najlepše opazujemo skozi raznolikost cvetov. Kakšni so bili prvi cvetovi? In zakaj so se iz prvih preprostih cvetov razvile raznolike, raznobarvne in opojno dišeče strukture, ki krasijo današnjo podobo Zemlje?

O predavateljici: Živa Fišer Pečnikar je na Oddelku za biodiverziteto UP FAMNIT zaposlena od leta 2008. Doktorirala je iz filogeografije in varstvene genetike Blagajevega volčina, trenutno pa se ukvarja predvsem z raziskavami ogroženih rastlinskih vrst.

 

ZASLEDOVANJE PEVCEV PRAGOZDOV SUMATREna vrh

Četrti biološki večer v letu 2018/19 z naslovom »Zasledovanje pevcev pragozdov Sumatre« je izvedla Živa Justinek. Predavanje se je odvilo v sredo, 20. 3. 2019, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Ste kdaj razmišljali, kako je živeti v tisti pravi jungli, brez signala in z obilico lačnih krvo-jedcev? Jaz sem o tem dosti razmišljala in bilo je točno tako čudovito, kot sem si zamislila. Moje ime je Živa in imela sem čudovito priliko, da se kot biologinja pridružim projektu na gibonih, ki se podijo po eni izmed biodiverzitetno najbogatejših regij tega sveta – ekosistemu Leuser v severni Sumatri. Na potepu po zelenih slikah boste srečali naše bližnje sorodnike, se zabavali ob lačnih pijavkah ali pa sestradanih podganah, boste pa seveda tudi malce pobližje spoznali metode antropološkega raziskovanja ter kakšne so ovire, ki se pojavijo pri terenjenju v tropih. Vabim Vas na večer prigod, ki so se mi zgodile v enem letu bivanja na odročnih raziskovalnih postajah v pragozdu Sumatre!

O predavateljici: Živa Justinek je biologinja, popotnica, raziskovalka in ljubiteljica »divje« narave že odkar pomni. Zase pravi, da je že kot študentka biologije vedno imela občutek, da je svet in vse, s čimer nam je evolucija postregla, preveliko in preštevilno, da bi lahko vse zaobjeli ter se ob vsem navduševali. Že v času študija je uspešno sodelovala na izjemno zanimivih projektih ter lokacijah; raziskovala je jamske čričke, proučevala madagaskarske pajke v domačih laboratorijih ter morske pse na Filipinih, zaporedoma vse noči enega meseca je lovila netopirje, terenila z Morigenovci, sledila sesalcem v Srednji Ameriki kot del terenskega diplomskega dela ter nazadnje izkusila tudi divjino pragozdov Indonezije, kjer je po dnevnih obveznostih dela z giboni poskušala izslediti še sumatranske slone. 

 

THE WILD BOAR, IT'S COMPLICATEDna vrh

Tretji biološki večer v letu 2018/19 z naslovom »The wild boar, it's complicated« je izvedla dr. Laura Iacolina. Predavanje se je odvilo v sredo, 13. 3. 2019, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). Predavanje je bilo v angleškem jeziku.

O predavanju: In this talk we saw what are the characteristics and the human interests that make wild boar such a controversial species. We saw what makes it an important species in the ecosystem and how high densities can disrupt ecological equilibrium. At the same time, we’ll address human interests and activities and how they influence the management and perception of wild boar.

O predavateljici: Laura Iacolina main long term topics of interest are Conservation, Population and Evolutionary Genetics/Genomics. She is also interested in directional hybridization patterns and the investigation of the possible Evolutionary implications of the gene flow of human selected genes into wild populations. Recently, her research additionally included the identification of genes under selection for disease resistance, the implementation of Population Genetics data in the understanding and contingency of disease spread and the use of eDNA to understand feeding strategies, food preferences and inter species competition. During her career she worked mostly with vertebrate species, either of conservation (e.g. wolf) or management (e.g. wild boar) concern.

 

USE, MANAGEMENT AND CONSERVATION OF NATURAL RESOURCES IN BAJA CALIFORNIA (LOWER CALIFORNIA), MEXICOna vrh

Drugi biološki večer v letu 2018/19 z naslovom »Use, Management and Conservation of Natural Resources in Baja California (Lower California), Mexico« je izvedla mag. Milena Gucić. Predavanje se je odvilo v sredo, 6. 3. 2019, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper). Predavanje je bilo v angleškem jeziku.

O predavanju: Baja California is the northernmost and westernmost state of México. It has 880 km of coastline (Pacific Ocean and Sea of Cortez) and it is one of the most biodiverse states of Mexico. It has 700 plant endemic species, 25 endemic species of terrestrial fauna, and 740 marine endemic species with 40% of all marine mammals in the world. It is also the state with the largest area under some environmental protection status. The Sea of Cortez is one of the top five marine ecosystems of the world in terms of productivity and biodiversity. Unplanned urban growth has caused direct and indirect negative impacts on biodiversity.

O predavateljici: Milena Gucić graduated from the University of Belgrade with Diploma in General Biology, Animal Ecology department. While pursuing her Master degree in Mexico, La Paz, CIBNOR (Aquaculture department), she discovered her talents and matched them to a need for conservation. She began to realise one of the biggest parts in Conservation Biology was education and outreach. 

 

HEALTHY SEAS - KAKO POSTATI AKTIVEN NA PODROČJU OKOLJEVARSTVAna vrh

Prvi biološki večer v letu 2018/19 z naslovom »Healthy Seas – kako postati aktiven na področju okoljevarstva« je izvedel Klemen Leonard. Predavanje se je odvilo v sredo, 20. 2. 2019, na UP FAMNIT (Glagoljaška ulica 8, Koper).

O predavanju: Predavanje se je osredotočilo na problematiko ribiških mrež (vzrok za kopičenje mrež in posledice na biotski prostor). Na Klemnovo osebno krožno zgodbo (sodelovanja z Aquafilom in pot do mesta ambasadorja Healthy Seas), smo spoznali organizacijo Healthy Seas in družbo Aquafil ter skupaj pogledali v prihodnost, kjer smo našli odgovor na vprašanje: kako lahko vsak prispeva k pospeševanju zbiranja mrež?

O predavatelju: Klemen Leonard je študent magistrskega študija Management Trajnostnega razvoja (UP FM), član Inštituta za krožno gospodarstvo in ambasador mednarodne organizacije Healthy Seas. V okviru svoje diplomske naloge je analiziral ravnanje z odpadno embalažo v podjetju AquafilSLO.