Skrivnostna kozača (Strix uralensis) kot končni plenilec v gozdnem eksosistemu: od favnističnih popisov do ekosistemskih raziskav

 Sreda, 10. april 2024, ob 19.00
ZOOM

---

O PREDAVANJU

V gozdnih eksosistemih predstavljajo sove kot nočni plenilci navadno vrh prehranjevalne verige. A se raziskovalci sov po vsem svetu običajno soočajo s pomanjkanjem osnovnih informacij o vrstah, ki jih preučujejo, tj. razširjenosti in številčnosti, saj so sove kot nočno dejavne ptice navadno izključene iz običajnih popisov ptic. Nedavni pregled monitoringa plenilskih ptic v Evropi je pokazal, da je shem monitoringa sov znatno manj v primerjavi z dnevnimi ujedami. V predstavitvi bomo spoznali primer večvrstne sheme monitoringa sov iz osrednje Slovenije, ki zajema že prek 20 let neprekinjenega zbiranja podatkov za kozačo (Strix uralensis), lesno sovo (Strix aluco) in koconogega čuka (Aegolius funereus). Poudarek bo na največji vrsti v preučevani združbi sov, to je kozači, ki predstavlja v Sloveniji ledenodobni relikt. V 90-tih letij je bila ta sova v Sloveniji izjemno slabo poznana, danes pa ne poznamo dobro le njene razširjenosti, pač pa njene vpetosti v ekosistemske porocese, ki se kažajo v odnosu plenilec-plen kot v odnosu plenilec-plenilec. Ti odnosi pa se se skozi podnebne spremembe spreminjajo, kar vpliva tako na kozačo kot vrsto, kot na vrste s katerimi ta velika sova sobiva. Predavanje bo izvedeno v okviru projekta Interreg IT-Si eNat2Care, katerega cilj je izboljšati monitoring kozače v Sloveniji in Italiji, kamor se ta vrsta danes širi, kakor tudi razviti kompleksnejšo shemo monitoringa, ki bo sposobna prepoznavati tudi eksosistemske spremembe, ki vplivajo na spremembe v populaciji kozač.     

---

O PREDAVATELJU

Doc. dr. Al Vrezec je znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in muzejski svetovalec na Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, kjer je tudi strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev. Njegovo področje delovanja so raziskave v ekologiji, zlasti na področju ptic (ornitologija) in žuželk (entomologija), kjer večji del raziskovalnega dela posveča hroščem, v zadnjem času pa se raziskovalno intenzivno ukvarja tudi s potočnimi raki in problematiko tujerodnih vrst. Posebno raziskovalno področje so medvrstne interakcije in ekosistemska vloga vrst. Kot predavatelj trenutno sodeluje z Univerzo v Ljubljani in Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana, kjer je tudi mentor večim magistrskim in doktorskim študentom. Je član več domačih in mednarodnih strokovnih združenj, vodil je mednarodni program EURAPMON pri Evropski znanstveni fundaciji, v letu 2017 pa ga je upravni odbor COST akcije ERBFacility za vzpostavitev sheme biomonitoring ujed in sov v Evropi imenoval za podpredsednika, akcijo pa je vodila Univerza v Oxfordu. Od leta 2006 je koordinator nacionalnega monitoringa hroščev v okviru omrežuja Natura 2000 v Sloveniji. Med leti 2002 in 2004 je kot glavni urednik urejal slovensko znanstveno ornitološko revijo Acrocephalus, sicer pa je član uredniškega odbora več domačih in tujih revij. Do sedaj je objavil skoraj 900 del, med njimi prek 120 znanstvenih člankov in prispevkov. Dejaven je tudi na področju poljudno-znanstvenega pisanja, kjer je objavil več knjig, poleg tega pa je tudi avtor dveh srednješolskih učbenikov.  

                

---